Sobota, 16. 11. 2024, 12.37
1 mesec, 2 tedna
Jazbec: Leta 2025 še vedno v ospredju ukrepi za obnovo po poplavah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,71
V ospredju ostajajo ukrepi za odpravo posledic lanskih avgustovskih poplav, finančni minister Klemen Boštjančič je ob predstavitvi konec septembra izpostavil še ukrepe za krepitev gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij in stanovanjske ter podnebne politike.
Vlada je pri pripravi predloga sprememb proračuna za leto 2025 upoštevala učinke pred kratkim dogovorjene plačne reforme, pričakuje pa tudi več prihodkov, kot jih je načrtovala doslej. V ospredju so še vedno ukrepi za obnovo po lanskih poplavah, je predlog proračuna danes v DZ predstavila Saša Jazbec s finančnega ministrstva.
Proračun za leto 2025 je DZ sprejel že novembra lani, Saša Jazbec pa je na današnji seji odbora DZ za finance povedala, da so pripravo njegovih sprememb zaznamovale še vedno zaostrene geopolitične, varnostne in gospodarske razmere.
Prihodki se po predlogu sprememb proračuna zvišujejo za 4,6 odstotka na 15,2 milijarde evrov. Dodatne prihodke je državna sekretarka pojasnila med drugim z začasnimi namenskimi dajatvami, ki jih je uvedel zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, kot sta zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb in uvedba davka na bilančno vsoto bank.
Vlada poleg tega pričakuje tudi višje prilive od trošarin in okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z izpusti ogljikovega dioksida, nekoliko nižja pa za leto 2025 načrtuje prejeta evropska sredstva.
Osem odstotkov več proračunskih odhodkov
Proračunskih odhodkov je po novem predvidenih za 17,1 milijarde evrov, kar je osem odstotkov več kot doslej. "Za plače in prispevke neposrednih uporabnikov se namenja 1,9 milijarde evrov, to je 130 milijonov evrov več glede na že sprejeti proračun in tukaj vidite učinke plačne reforme," je dejala Jazbec.
Povečujejo se tudi sredstva za vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture, odplačilo obresti ter financiranje različnih projektov iz finančne perspektive 2021–2027. Visoko je načrtovana tudi rezerva, kar je, kot je pojasnila Jazbec, posledica dejstva, da se preko rezerve izločajo sredstva v posamezne proračunske sklade, denimo v sklad za obnovo po poplavah.
Proračunski primanjkljaj naj bi tako prihodnje leto znašal 1,9 milijarde evrov, kar v deležu bruto domačega proizvoda predstavlja 2,6 odstotka.
Fiskalni svet svari pred še višjim primanjkljajem
A kot je dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, utegne biti primanjkljaj še višji. V obravnavanem dokumentu namreč še niso upoštevane spremembe zakonodaje, ki pri njegovi pripravi še niso bile sprejete. Kot primer je navedel predlagani zakon o ogrevanju Šaleške doline. Opozoril je tudi na ponavljajočo se prakso precenjevanja porabe, kar ima pogosto za posledico neučinkovito porabo javnega denarja.
Odbor sejo nadaljuje z obravnavo proračunskih dokumentov, med katerimi je poleg predloga proračuna še predlog zakona o njegovem izvrševanju. V tem piše, da znaša povprečnina za občine 725 evrov za obe leti, a kot je povedala Jazbec, je vlada medtem z dvema od treh občinskih združenj sklenila dogovor, da bo povprečnina prihodnje leto znašala 771,33 evra, leta 2026 pa 775,29 evra.
