Pred evropskimi volitvami glavno vprašanje vloga skrajne desnice

Skoraj dve tretjini anketiranih Slovencev po raziskavi Eurobarometer meni, da bi moral imeti Evropski parlament pomembnejšo vlogo, kar je precej nad evropskim povprečjem. Zato vprašanje, zakaj se kljub temu tako malo ljudi udeleži volitev za Evropski parlament, ki bodo letos med 6. in 9. julijem, že nekaj časa bega strokovnjake.

Sploh če vemo, da smo po komaj 29-odstotni volilni udeležbi na evropskih volitvah leta 2019 vknjižili dva zelo spodbudna rezultata: 46-odstotno udeležbo na referendumu o zakonu o vodah leta 2021 in več kot 70-odstotno udeležbo na parlamentarnih volitvah slabo leto kasneje.

Strokovnjaki ugibajo, da bi lahko bila nizka udeležba na evropskih volitvah pri nas povezana predvsem z na splošno nizkim zaupanjem v institucije, slabo medijsko pokritostjo zadev EU in svetovne politike ter slabim poznavanjem EU.

Potem je tu še dejavnik majhne države in majhnega števila evropskih poslancev, ki so se doslej vključevali v skupine vladajoče koalicije, v kateri so glasovi večinoma izgubili.

Zanimivo je še, da so Slovenci v raziskavi Eurobarometer odgovarjali, da bi morale biti glavne teme predvolilne kampanje javno zdravje, kmetijstvo ter podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest. Na ravni EU pa sta javno zdravje in podpora gospodarstvu na drugem in tretjem mestu, na katerem je še obramba in varnost EU. Pred vsemi je boj proti revščini in socialni izključenosti, ki pri nas ne kotira tako visoko.

Bo vzpon skrajne desnice motiviral volivce?

Udeležba na evropskih volitvah pri nas sicer od vstopa v Unijo leta 2004 še nikoli ni presegla tretjine volilnih upravičencev. Kar pomeni, da v Sloveniji v povprečju več kot 1,2 milijona volivcev ne sodeluje pri izbiri poslancev v evropski parlament.

Nizka volilna udeležba na evropskih volitvah je sicer simptomatična za nove članice EU, kjer ta le redko preseže 50 odstotkov, medtem ko v državah z evropsko tradicijo, kot so Belgija, Luksemburg in Nemčija, ta znaša tudi 60 in več odstotkov.

Novice Scholz svari pred vzponom desničarskih populistov

Tako kot še pred vsakimi volitvami vodilni politiki EU volivce nagovarjajo k udeležbi, pri čemer se zdi, da imajo tokrat najboljše argumente doslej. Če je namreč leta 2019 vzpon skrajno desnih političnih strank, med katerimi ni malo takih, ki bi EU preprosto razpustile, lebdel še kot senca nad volitvami, je pet let kasneje grožnja, da bo parlament po volitvah skrenil močno v desno, povsem realna.

Evropa si po volitvah ne more privoščiti disfunkcionalnega parlamenta, kot je to na primer ameriški kongres, pravi Manfred Weber, vodja EPP. Foto: Gulliverimage "Volivcem bi rad položil na srce, da si Evropa po volitvah ne more privoščiti disfunkcionalnega parlamenta, kot je to na primer ameriški kongres. Ne razumite tega narobe, parlament bo izvoljen na podlagi demokratičnega procesa, ampak institucija s tako sestavo ne bo mogla uresničevati svojih institucionalnih nalog. Ne podcenjujmo te nevarnosti. Skrajnežem je treba potegniti rdečo črto," poudarja Manfred Weber, vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu.

Zadnje napovedi, ki jih je sredi aprila objavil bruseljski spletni portal Euractiv, kažejo, da bi lahko EPP, katere del sta SDS in NSi, zadržal ali celo nekoliko povečal število poslancev (danes jih imajo 178), medtem ko trenutnim koalicijskim partnerjem ne kaže tako dobro.

Poslanske sedeže naj bi izgubljale predvsem stranke iz Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (sedanji Renew), kamor spada tudi Gibanje Svoboda, ki bi po napovedih namesto trenutnih 102 poslancev lahko imelo zgolj 84 poslancev, in stranke poslanske skupine Zelenih, ki bi lahko izgubila kar dvajset poslancev in osvojila 52 sedežev.

Manj drastično (tudi od preteklih pričakovanj) naj bi padla podpora Evropskim socialistom in demokratom (S&D), ki bi po raziskavah lahko izgubili le poslanski sedež ali dva ter bi s 139 poslanci še vedno trdno bili druga največja poslanska skupina. V to poslansko skupino sodi SD, ki ima danes dva evropska poslanca, če bi ta rezultat ponovili, pa bi to bilo precejšnje presenečenje.

Na nasprotnem polu je pričakovati, da se bo krepko okrepila skrajno desna Stranka Identiteta in demokracija (ID), ki združuje skrajno desne in populistične stranke, kot so recimo avstrijski svobodnjaki ali pa francoski Nacionalni zbor pod vodstvom Marine Le Pen, ki bi lahko osvojila več kot 80 poslancev, podoben rezultat pa naj bi se obetal Stranki evropskih konservativcev in reformistov, ki jo sestavljajo Bratje Italije italijanske premierke Giorgie Meloni in Demokratska državljanska stranka (ODS) češkega premierja Petra Fiale ter poljska opozicijska stranka Zakon in pravičnost (PiS) in španska skrajno desna stranka Vox.

Projekcije za Slovenijo kažejo, da bi večino poslanskih mest osvojili SDS in NSi s po štirimi in enim poslancem, sledilo jima bi Gibanje Svoboda z dvema poslancema, preostali dve mesti pa bi dobila SD in Levica.

Kam se bo naslonila Evropska ljudska stranka?

"Vsi pričakujejo, da se bo na volitvah skrajna desnica okrepila. Težki časi se napovedujejo za liberalne stranke, španskih liberalcev ni več, pa so velika skupina v evropskem parlamentu, na več delov so razpadli romunski liberalci, podporo so v zadnjih letih izgubili tudi Macronova stranka ter nemški liberalci. To so velike države, ki so prispevale precejšen delež poslancev," razmere pred evropskimi volitvami komentira Bas Eickhout, podpredsednik Zelenih v Evropskem parlamentu, ki priznava, da obeti niso najboljši niti za njegovo skupino.

Vsi pričakujejo, da se bo na volitvah skrajna desnica okrepila, opozarja Bas Eickhout, podpredsednik Zelenih v Evropskem parlamentu. Foto: Guliverimage "Za nas bo ključno, kako uspešni bodo nemški zeleni. Boljše rezultate zelenih pričakujem tudi v nekaterih srednjeevropskih državah, morda tudi z Vesno v Sloveniji. Prepričan sem, da tudi če bomo morda imeli manj poslancev, bomo v parlamentu bolje zastopani, s predstavniki zelenih strank iz več držav," pravi.

Tudi v naslednjem mandatu bo skoraj zagotovo koalicijo sestavljal EPP, pri čemer bi bila trenutna koalicija s S&D, Renew in Zelenimi precej bolj šibka, EPP pa bi lahko zavezništva koval z ECR ali celo posameznimi strankami iz skupine ID. Ravno o tem, na katerem polu bo EPP iskal podporo, je v zadnjih mesecih pred volitvami največ govora, pri čemer je to vprašanje odmevalo tudi v Sloveniji.

Premiki po poslanskih skupinah: kje bosta končala SDS in Fidesz?

Novembra lani je predsednik SDS Janez Janša v intervjuju za Voice of Europe, za katerega se je nedavno izkazalo, da je povezan z Rusijo, poudaril, da bodo, če bo EPP oblikovala podobno koalicijo kot v zadnjih obdobjih z levico, socialisti in zelenimi, razmislili o nadaljnjem sodelovanju. "Toda verjamem, da se večina EPP zavzema za oblikovane resnične desnosredinske koalicije z ECR, s konservativci in drugimi strankami, ki so pripravljeni reševati probleme Evrope," je poudaril Janša.

Novice Zakaj nas morajo tokratne volitve v evropski parlament res zanimati?

A SDS ni edina stranka, ki bi lahko pristala pod okriljem ECR, ravno strankarski prestopi iz ene v drugo skupino pa bi lahko razmerja v parlamentu premešali še bolj kot volitve.

Neznanka je recimo Orbanov Fidesz, ki je spomladi 2021, potem ko mu je grozila izključitev, izstopil iz EPP, zdaj pa se ga povezuje z ECR, čeprav nekatere stranke iz te skupine nad tem niso navdušene. Nasprotno pot iz ECR v EPP bi lahko ubrali v stranki Bratje Italije, kjer so recimo pred kratkim podprli migracijski pakt, ki so mu nasprotovale druge stranke iz skupine ECR.

"Petr Fiala, češki premier iz Demokratske državljanske stranke, in Giorgia Meloni, italijanska predsednica iz stranke Bratje Italija, sta predstavnika skupine ECR. Fiala je zelo blizu mojemu političnemu razmišljanju, je krščanski demokrat, njegov nazor je desnosredinski, če je pripravljen delati z nami, je absolutno dobrodošel. Zakaj ne bi delal s Fialo in Češko? Podobno je z Melonijevo. Podprla je migracijski pakt, ki mu je Orban nasprotoval, kar kaže na to, kdo stoji na čigavi strani. Je jasno pro evropska, deklarirano je za Ukrajino in ne vidim, da bi imela težave s pravno državo. Italija ima svobodne medije, delujoč sodni sistem – zakaj torej z njima ne bi sodelovali, tako kot to počnemo s socialisti in drugimi strankami. Vse stranke, ki spoštujejo naša osnovna tri načela, to so močna EU, podpora Ukrajini in pravna država, so potencialni partnerji. To pa še ne pomeni, da bomo z njimi imeli nujno tudi formalno koalicijo," pravi Weber, ki dodaja, da predloga, da bi Bratje Italije vstopili v EPP, ni nikoli bilo na mizi.

"Predstavniki EPP v Nemčiji in Bruslju razlagajo, da želijo ohraniti koalicijo z liberalnimi, progresivnimi in socialdemokratskimi strankami, a v zadnjem letu ali dveh so odprli vrata tudi skrajno desnim strankam," pravi Iratxe Garcia Perez, vodja politične skupine Socialistov in demokratov. Foto: Guliverimage Če bi se EPP naslonil na ECR, bi s tem po mnenju trenutnih koalicijskih partnerjev prestopil rdečo črto. "Predstavniki EPP v Nemčiji in Bruslju razlagajo, da želijo ohraniti koalicijo z liberalnimi, progresivnimi in socialdemokratskimi strankami, a v zadnjem letu ali dveh so odprli vrata tudi skrajno desnim strankam. To je realnost, zgodilo se je na Švedskem, v Italiji, na Finskem, v nekaterih regijah v Španiji. Povsod, kjer ima EPP možnost koalicije s skrajno desnico, to tudi storijo. To se ob posameznih vprašanjih dogaja tudi v evropskem parlamentu," opozarja Iratxe Garcia Perez, vodja politične skupine Socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu.

Po njenih besedah bi se v EPP morali jasno opredeliti, kaj bodo storili po volitvah. "Jasno bi morali povedati, da ne bodo stopali v koalicije z ECR in ID. Ne morejo po eni strani poudarjati, da so neomajni zavezniki Ukrajine, po drugi strani pa sklepati kupčije s skrajno desnico, za katero vemo, da ima jasne povezave s Putinom."

Novice Bo Ursuli von der Leyen uspelo ostati na čelu Evropske komisije?

Desna koalicija bi upočasnila zeleni prehod

Spremembe v političnih skupinah in koalicijah bodo vplivale na politično agendo EU in usmeritev prihodnje zakonodaje unije. V think-tanku Evropski svet za zunanje odnose (ECFR) so na podlagi analize evidentiranih glasovanj v Evropskem parlamentu, ki jih zbira portal VoteWatch, ugotovili, da so v obdobju 2019–2024 na različnih področjih politik prevladovale različne koalicije:

• Sredinska velika koalicija (EPP + S&D, običajno tudi z Renew) je običajno zmagala na področjih proračuna, proračunskega nadzora, kulture in izobraževanja, gospodarskih in monetarnih zadev, zunanjih zadev, notranjega trga in varstva potrošnikov, pravnih zadev ter prometa in turizma.
• Koalicija sredina + levica (S&D + Renew + Zeleni + Levica) je običajno zmagala na področjih državljanskih svoboščin, pravosodja in notranjih zadev, razvoja, zaposlovanja in socialnih zadev, okolja ter pravic žensk in enakosti spolov.
• Desnosredinska koalicija (EPP + Renew + ECR in včasih ID) je običajno zmagala na področjih kmetijstva in razvoja podeželja, ribištva, industrije in raziskav ter mednarodne trgovine.

Po njihovi analizi bi zlasti na področju gospodarskih in monetarnih zadev ter notranjega trga in varstva potrošnikov – kjer je velika koalicija v sedanjem parlamentu z manjšo razliko dobila glasove - lahko prišlo do znatnega premika v desno, saj bo EPP namesto S&D iskala partnerje na svoji desni strani.

Ugotavljajo, da bi glede na evroskepticizem ECR in ID ter nekaterih nacionalnih strank v EPP lahko v naslednjem parlamentu prišlo do večine, ki bi podprla večjo gospodarsko, davčno in regulativno svobodo za države članice. Ta blok bi verjetno glasoval proti predlogom Komisije za uveljavitev skupnih pravil in se namesto tega postavil na stran vse večje skupine nacionalnih vlad, kot so vlade Madžarske, Italije, Slovaške in Švedske, ki si prizadevajo za manjše vmešavanje Bruslja v nacionalne gospodarske, fiskalne in regulativne politike.

Novice To je prvi korak, ki ga lahko naredite #video

Manjše število poslancev Evropskega parlamenta na levici v primerjavi z desnico po njihovi oceni pomeni, da bo na več političnih področjih, na katerih je levica običajno zmagala z majhnimi razlikami, zdaj bolj verjetno zmagala večina desnice kot večina levice. To bo verjetno še zlasti veljalo za dve področji – državljanske svoboščine ter pravosodje in notranje zadeve ter okolje, kjer lahko tesno levosredinsko večino nadomesti nova zmagovalna koalicija populistične desnice (EPP + ECR + ID + večina nepovezanih poslancev EP).

"Največje politične posledice volitev v Evropski parlament leta 2024 pa bodo verjetno povezane z okoljsko politiko. V sedanjem parlamentu je levosredinska koalicija (S&D, RE, G/EFA in Levica) ponavadi zmagala pri vprašanjih okoljske politike, vendar je bilo veliko glasov dobljenih z zelo majhno razliko. Zaradi znatnega premika na desno bo v novem parlamentu verjetno prevladala koalicija proti podnebnim ukrepom. To bi znatno ogrozilo okvir EU za zeleni posel ter sprejetje in izvajanje skupnih politik za doseganje neto ničelnih ciljev EU," napovedujejo v ECFR.