Torek, 30. 3. 2021, 16.51
3 leta, 8 mesecev
Poslanci potrdili novelo zakona o vodah, okoljevarstveniki za referendum
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,38
4
DZ je danes s 44 glasovi za in 38 proti potrdil novelo zakona o vodah. Medtem ko so v vseh poslanskih skupinah pozdravljali krepitev sredstev za redno vzdrževanje in upravljanje vodotokov, so bili v opoziciji kritični do sprememb, povezanih s posegi na vodna in priobalna zemljišča.
Poslanci so danes soglasno pozdravljali rešitev, ki omogoča, da se poleg integralnih sredstev državnega proračuna za vzdrževanje in sanacijo vodotokov koristijo tudi namenska sredstva sklada za vode. "V Sloveniji so bile škode zaradi poplav v zadnjih 20 letih izredno visoke. Po ocenah stroke škoda zaradi poplav dosega milijardo in pol evrov, te škode pa bi se vsekakor dalo z ustreznim urejanjem strug vodotokov z znatno nižjimi sredstvi močno omiliti ali celo preprečiti," je poudaril Mihael Prevc iz NSi. "Zaradi mnogo premalo posvečanja preventivnim ukrepom pri vzdrževanju in sanacijah vodotokov so pogosto žrtve divjanja voda prav ljudje in njihovo premoženje," se je strinjal Boris Doblekar (SDS), piše STA.
Nestrinjanja pri 37. členu o vodah
Omenjena rešitev je bila sicer tudi razlog, zakaj je ministrstvo za okolje in prostor predlagalo obravnavo novele zakona po skrajšanem postopku. "To je bil ključni razlog, zakaj smo predlagali skrajšani postopek, da lahko čim prej, preden bo vse ozelenelo, začnemo s čiščenjem vodotokov. Direkcija za vode pravzaprav komaj čaka, da se to zgodi," je poudaril okoljski minister Andrej Vizjak.
V opoziciji temu niso oporekali. "Naredite tisto, kar je bil vaš prvotni cilj, sprostite uporabo denarja, ki ga očitno imate na voljo v skladu za vodo, za nekatere druge potrebne stvari, ki jih je treba urediti. Jaz to razumem in podpiram," je dejal Dejan Židan iz SD. "V stranki SAB brezpogojno pozdravljamo, da se sredstva sklada za vode namenijo tudi za urejanje vodotokov. Še posebej, ker so ta sredstva na voljo in niso porabljena," je poudaril tudi Andrej Rajh iz omenjene stranke.
Niso pa se poslanci opozicije in koalicije ter minister Andrej Vizjak mogli zediniti glede vprašanja, ali sprememba 37. člena zakona o vodah oži ali širi možne posege na priobalnih in vodnih zemljiščih. "Mi ne širimo nabora objektov, ki jih je možno postaviti na priobalnih zemljiščih, ampak ga ožimo," je zatrdil Vizjak. Po sedaj veljavni zakonodaji je namreč z oženjem priobalnega pasu možno na obalah in bregovih graditi tako objekte javne kot zasebne rabe. "Mi pa sedaj predlagamo oženje te možnosti samo na objekte javne rabe," je poudaril.
Opozicija vladi očitala odsotnost ustrezne javne razprave
"Vi ne ožite možnosti gradnje, vi ste preprečili zgolj in samo to, da se to priobalno zemljišče ne oži v smislu metrov, hkrati pa v 37. členu tega istega zakona zelo, zelo širite možnost gradnje na tem priobalnem zemljišču," je mu je odgovorila Tina Heferle (LMŠ). Objekti v javni rabi so denimo gostinske stavbe, poslovne in upravne stavbe, trgovske stavbe, stavba za promet in stavba za izvajanje komunikacij, pa tudi javne površine, kot so cesta, ulica, tržnica, igrišče, parkirišče, garažne hiše in tako naprej, je naštela.
Prav tako je opozicija vladi očitala odsotnost ustrezne javne razprave o noveli, kritični so bili tudi do odnosa ministra Vizjaka do dela stroke, ki je izrazil nasprotovanje spremembam. Boštjan Koražija (Levica) se je nenazadnje vprašal, zakaj imajo določeni poslanci "toliko proti nevladnim organizacijam". "V takšnem primeru, ko govorite o nevladnih organizacijah, bi morali prve poklicati k sebi in jih vprašati za mnenje, ker je ogromno ljudi, ki dela v teh nevladnih organizacijah, priznanih strokovnjakov na določenih področjih," je podčrtal.
Vlada se je v sodelovanju s koalicijskimi poslanci po uporu dela stroke in nevladnih organizacij sicer odločila iz novele umakniti določilo, ki bi razširilo možnost posegov v prostor tudi na vodovarstvenem območju. So pa koalicijske stranke dodale dopolnilo, v skladu s katerim je mogoče na vodnih in priobalnih zemljiščih graditi enostavne objekte tudi v zasebni rabi, poroča STA.
Gibanje Zdrava družba je, potem ko je DZ danes potrdil za del javnosti sporno novelo zakona o vodah, začelo z aktivnostmi za razpis zakonodajnega referenduma. Na posebni spletni strani je že na voljo obrazec za zbiranje podpisov, so sporočili. V gibanju so prepričani, da bodo v predpisanih sedmih dneh zbirali 2.500 podpisov državljank in državljanov, zatem pa tudi še 40.000 v za to predvidenem roku. Za namen zbiranja podpisov so vzpostavili spletno stran www.vodenedamo.si.
Gibanje Zdrava družba je ob tem ponovno opozorilo na po njihovem načrtno oteževanje vladajočega režima za sodelovanje ljudske iniciative v zakonodajnem postopku, saj se oblast - tako izvršilna kot zakonodajna - kljub pozivom nista odločili za ustavitev sprejemanja predlogov zakonov v času zaprtja države. "V tem času bo namreč ljudem bistveno otežen proces že tako sporno zahtevnega postopka, s katerim se poskuša več kot očitno v kali zatreti izražanje kakršnekoli volje ljudstva," so navedli.
Noveli so med drugim nasprotovali v Slovenskem društvu za zaščito voda, Slovenskem komiteju Mednarodnega združenja hidrogeologov, Društvu vodarjev Slovenije ter Globalnem partnerstvu za vodo Slovenije. Proti so bile številne nevladne okoljevarstvene organizacije, na spornost postopka sprejemanja - ob zelo kratki javni obravnavi in po hitrem postopku - sta opozorila varuh človekovih pravic ter stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Društvo Eko krog in civilna iniciativa Danes sta pod peticijo, s katero sta pozivala k zavrnitvi dveh spornih členov novele zakona o vodah, doslej zbrala skoraj 25.500 podpisov. (STA)
4