Četrtek, 19. 6. 2025, 6.52
3 ure, 4 minute
Golobova vlada z jasnim načrtom pred haaškim vrhom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,18
Slovenija je svojo časovnico dviga obrambnih sredstev že pred vrhom uskladila z novimi smernicami. Letos bo namesto sprva načrtovanih 1,53 odstotka BDP za obrambo namenila že približno 1,3 milijarde evrov oziroma dva odstotka BDP, s postopnim dvigom na tri odstotke do leta 2030.
Slovenija bo po neuradnih informacijah podprla predlog zavezništva Nato, ki predvideva postopno zvišanje obrambnih izdatkov držav članic na pet odstotkov BDP do leta 2032 ali 2035. Dokument, ki naj bi bil sprejet na prihajajočem vrhu v Haagu, naj bi uvedel prenovljen pristop k financiranju obrambnih zmogljivosti, ob tem pa vključuje več varovalk, namenjenih lažji prilagoditvi posameznih držav. S politično resolucijo o obrambi, ki jo je državni zbor sprejel na pobudo vlade Roberta Goloba in ki predvideva dvig izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030, se Slovenija umešča med države, ki bodo ključne zavezniške cilje dosegle pravočasno in se hkrati izognile pritiskom iz Washingtona.
Načrtovani dvig obrambnih izdatkov na kar pet odstotkov BDP pomeni pomemben zasuk v zavezniški obrambni politiki. Po trenutno dogovorjeni formuli naj bi 3,5 odstotka predstavljali strogo vojaški izdatki, medtem ko bi preostalih 1,5 odstotka zajemalo vlaganja v t. i. dvojno rabo – torej infrastrukturne, logistične in civilno-vojaške projekte. Prav ta segment je za Slovenijo posebej pomemben, saj že v aktualni obrambni resoluciji uvaja razširjeno razumevanje obrambnih naložb: mednje vključuje tudi izgradnjo logističnih zmogljivosti, podporo zdravstvenemu sistemu in prometne povezave strateškega pomena. V vladnih krogih verjamejo, da bo ta koncept na vrhu v Haagu naletel na podporo, saj ga vse več držav ocenjuje kot realističen odgovor na sodobne varnostne potrebe.
Slovenska časovnica skladna z Natovimi pričakovanji
Slovenija je svojo časovnico dviga obrambnih sredstev že pred vrhom uskladila z novimi smernicami. Letos bo namesto sprva načrtovanih 1,53 odstotka BDP za obrambo namenila že približno 1,3 milijarde evrov oziroma dva odstotka BDP, s postopnim dvigom na tri odstotke do leta 2030. S tem si je zagotovila manevrski prostor za prihodnje razprave o višjih ciljih in hkrati znižala tveganje za morebitne zunanje pritiske, predvsem ZDA. Politična prednost tako zgodnje prilagoditve je, da Slovenija ostaja na t. i. varni strani zavezniških zahtev, kar ni samoumevno za vse članice.
Varovalke za prilagodljivost držav članic
Zaradi večdimenzionalne narave novega predloga se bo v dokument, ki naj bi ga v Haagu potrdilo vseh 32 članic, vključil tudi mehanizem pregleda stanja, predvidoma leta 2029. Ta bo omogočil revizijo ciljev glede na dejanske varnostne razmere in pripravljenost vojsk držav članic. S tem se dopušča možnost nadaljnje prilagoditve razmerja med t. i. trdo in mehko obrambo – ena od različic predvideva razmerje tri proti dva v korist širših, tudi civilno uporabnih obrambnih izdatkov. Slovenija je v teh razpravah med zagovornicami fleksibilnosti.
Obrambna resolucija o obrambi, ki jo je državni zbor potrdil pred vrhom zveze Nato, Slovenijo umešča med članice z jasno določenimi in pravočasnimi zavezami. V trenutnem političnem okolju, v katerem prihodnji ameriški položaj glede zavezništva ostaja negotov, ta časovnica izdatkov deluje kot strateški zaščitni okvir. Slovenija na vrh v Haag ne prihaja z zamudo, temveč s potrjenim načrtom, ki zmanjšuje možnost političnih pritiskov v zavezništvu.
Občutek varnosti kot rezultat mednarodne vpetosti
Občutek varnosti med prebivalci Slovenije ostaja visok, kot je pokazalaraziskava Valicona za Siol, saj skoraj 70 odstotkov vprašanih meni, da je Slovenija varna država, večinsko pa podpirajo tudi članstvo v ključnih mednarodnih organizacijah – EU, OZN in Natu. Po oceni direktorja Valicona Andraža Zorka se občutek varnosti in podpora članstvu pogosto prepletata, kar kaže na razumevanje varnosti kot rezultata mednarodne vpetosti in sodelovanja.
Anketa Vox populi, ki jo je za časnik Dnevnik izvedla agencija Ninamedia, potrjuje, da vprašanja varnosti in obrambne politike ostajajo pomemben del javnega razmisleka. Povečanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP podpira 53 odstotkov vprašanih, kar potrjuje legitimnost vladnih ukrepov na tem področju.
Slovenija kot zanesljiv partner v podpori Ukrajini in stabilnosti
Na vrhu zveze Nato bo sicer potekalo tudi zasedanje sveta Nato-Ukrajina, kjer bo Slovenija znova potrdila svojo podporo Ukrajini, obsodila rusko agresijo ter podprla sankcije kot politično orodje za dosego trajnega in pravičnega miru. Slovenija se v zavezništvu profilira kot zanesljiva članica, ki razume kompleksnost sodobnih varnostnih izzivov ter se nanje odziva s strateško prilagodljivostjo in dolgoročnim načrtovanjem.
