Torek, 14. 7. 2020, 9.40
4 leta, 5 mesecev
Koalicija za podaljšanje javne razprave o medijskih novelah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,57
27
Javna razprava o medijskih novelah se bo podaljšala do konca avgusta, so sklenili na sestanku koalicije.
Predsedniki koalicijskih strank in vodje poslanskih skupin so se na današnjem srečanju strinjali, da je treba javno razpravo o predlaganih medijskih novelah podaljšati do konca avgusta, so potrdili v DeSUS in NSi. O tem mora sicer odločiti ministrstvo za kulturo. Po navedbah predsednice DeSUS Aleksandre Pivec o vsebini predlogov niso razpravljali. Vodja direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Ivan Oven je potrdil, da ministrstvo podaljšuje rok za javno razpravo.
Glavna tema današnjega vrha koalicije je bila ravno predlagana medijska zakonodaja, ki je sprožila nemalo odzivov v domači in tuji javnosti. Del očitkov je letel ravno na kratek, komaj nekajdnevni rok za javno razpravo, čeprav predlagane zakonske spremembe prinašajo kar nekaj bistvenih posegov v upravljanje in financiranje predvsem Radiotelevizije Slovenije in Slovenske tiskovne agencije (STA).
"Nobeden od nas ni strokovnjak za medijsko področje. Zakonodaja zahteva najprej strokovno razpravo in šele nato politične odločitve," je ponovila Pivčeva.
Pivčeva je po srečanju dejala, da ne vidi nobenega razloga, da bi bil rok tako kratek, glede na to, da poteka zadnja seja DZ pred počitnicami. Zato pričakuje, da se bo razprava podaljšala vsaj do jesenske seje. Po njenih besedah tudi "ni bilo partnerja", ki se s podaljšanjem javne razprave ne bi strinjal, piše STA.
Tudi v NSi so tvitnili, da so se zavzeli, da se javna razprava o medijski zakonodaji primerno podaljša in da lahko pripombe in mnenja poda tudi strokovna javnost.
Kot je ocenila Pivčeva, je tri dni premalo časa, da bi predloge vsebinsko pregledali in vključili stroko, zato tudi koalicijski partnerji, ki jim je minister za kulturo Vasko Simoniti rešitve predstavil že pred približno dvema tednoma, danes o vsebini predlogov niso razpravljali, poroča STA. "Nobeden od nas ni strokovnjak za medijsko področje. Zakonodaja zahteva najprej strokovno razpravo in šele nato politične odločitve," je ponovila Pivčeva.
O predlogu sprememb medijske zakonodaje bo sicer v sredo na zahtevo večjega dela opozicije razpravljal parlamentarni odbor za kulturo. Predsedujoča SD Tanja Fajon je na Twitterju danes napovedala, da bodo poslanci SD predlagali sklep, s katerim bodo pozvali k umiku svežnja medijske zakonodaje. Pojasnila je še, da imajo pripravljen svoj medijski zakon, "usklajen z vsemi deležniki in stroko, ki rešuje vse ključne izzive medijskega prostora". SD je sicer v prejšnji vladi, ki jo je vodil Marjan Šarec, vodila ministrstvo za kulturo.
Potrdil, da ministrstvo za kulturo podaljšuje rok
Vodja direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Ivan Oven je na Radiu Slovenija potrdil, da ministrstvo podaljšuje rok za javno razpravo o treh medijskih novelah. Predloge je sicer zagovarjal, češ da posodabljajo zakonodajo, medtem ko so deležniki večinoma opozorili na slabe rešitve, ki prinašajo krčenje avtonomije javnih servisov.
Po Ovnovih besedah v Studiu ob 17h so bili cilji ministrstva "posodobitev zakonodaje z ozirom na radikalni tehnološki razvoj na področju medijske industrije" in uskladitev slovenskih pravnih norm z evropskimi. Predlagajo rešitve za poenostavitev postopkov za zniževanje stroškov, poudarek je na povečanju več pravic poslušalcev in gledalcev, povečujejo transparentnost financiranja, zagotavljajo neodvisne stalne in transparentne vire financiranja in vse to vodi do sinergijskih učinkov, je naštel Oven.
Direktor Radia Slovenija Mirko Štular, direktor STA Bojan Veselinovič, član upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije Primož Cirman in medijski strokovnjak z ljubljanske fakultete za družbene vede Marko Milosavljević se z njim niso strinjali. Menili so, da predlagana zakonodaja nikakor ne naslavlja sodobnih tehnoloških razvojnih izzivov, pod vprašaj pa so postavili tudi transparentnost porabe sredstev in stabilnost njihovega zagotavljanja.
Za prihodnost slovenskih javnih medijev zaskrbljen tudi Noel Curran
Napovedane spremembe in nekajdnevni rok javne razprave so v javnosti pred tem sprožili nemalo kritik. Generalni direktor Evropske radiodifuzne zveze (EBU) Noel Curran je v pismu premierju Janezu Janši izrazil zaskrbljenost za prihodnost slovenskih javnih medijev. Pozval ga je k podaljšanju časa za javno razpravo o spremembah pravnih in finančnih okvirov Radiotelevizije Slovenija ter poudaril, da ta potrebuje ustrezno in stabilno financiranje.
Slovenski center Pen, Forum za demokracijo, društva in posamezniki so v javnem pismu pozvali ministrstvo za kulturo in vlado, naj predlagane spremembe umakne in v sodelovanju s stroko čim prej pripravi "gotovo potrebne, a smiselne spremembe". V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) medtem predlagane spremembe podpirajo.
Javna televizija potrebuje stabilno financiranje
"Pišem, da izrazim veliko zaskrbljenost Evropske radiodifuzne unije za prihodnost javnih medijev v Sloveniji," je Noel Curran zapisal v uvodu pisma, ki ga je v ponedeljek poslal Janši. V nadaljevanju je opozoril na sovražne in pogosto neutemeljene komentarje, ki jih je bila Radiotelevizija Slovenije (RTVS) deležna v zadnjih mesecih, ter na ključno vlogo RTV SLO med krizo covid-19, piše STA.
Navedel je tudi rezultate raziskave inštituta Mediana, po kateri več kot 80 odstotkov pogostih uporabnikov RTVS njeno delo ceni, število ljudi, ki so jo spremljali, pa se je med krizo močno povečalo. "Podatki ankete poudarjajo visoko stopnjo javnega priznanja RTVS kot ključne demokratične institucije s pomembno vlogo v družbi," je zapisal Curran.
Izpostavil je, da RTVS, podobno kot javni mediji po vsej Evropi, potrebuje ustrezno, stabilno in predvidljivo financiranje, ki bo služilo vsem segmentom družbe ter ponujalo programe za vse skupine in manjšine z visoko stopnjo zavzetosti in strokovnosti. Njegova vloga je tudi raziskati in po potrebi z nepristransko preiskavo razkriti kršitve, je še navedel generalni direktor EBU.
Curran je poudaril, da je najpomembnejši del proračuna RTVS že od leta 2012 nespremenjen, medtem ko se količina vsebin, kakovost in zahteve v hitro razvijajočem se gospodarskem, socialnem in tehnološkem okolju nenehno povečujejo. Zmanjšanje proračuna RTVS za 13 milijonov evrov skladno z demokratično prakso zahteva ustrezno razpravo z vsemi zainteresiranimi stranmi, kar bi omogočilo upoštevanje vseh stališč in izpolnitev evropskih standardov, še piše v pismu, ki Janšo poziva k podaljšanju časa za javno razpravo o noveli zakona o RTVS, še navaja STA.
Opozorilom in pozivom Evropske radiodifuzne zveze se pridružujejo tudi v Evropski zvezi novinarjev (EFJ) in Medijski organizaciji Jugovzhodne Evrope (SEEMO). Kot so zapisali v skupni izjavi z EBU, so zaskrbljeni predvsem zaradi predlaganih sprememb financiranja javnih medijev v Sloveniji in izredno kratkega obdobja, predvidenega za javno razpravo, poroča STA.
Za odprto javno razpravo v skladu z mednarodnimi standardi
Direktorica EFJ Renate Schroeder meni, da bo neodvisnost RTVS zelo ogrožena, če bo zakonski predlog sprejet brez sprememb. Kot je zapisala, je pandemija covid-19 znova izpostavila ključno vlogo javnega medijskega servisa.
Tudi generalni sekretar SEEMO Oliver Vujović je poudaril, da v teh težkih časih bolj kot kadarkoli prej potrebujemo dobro financiran, neodvisen in močan javni radiodifuzni servis v Sloveniji. "Potrebujemo odprto javno razpravo v skladu z mednarodnimi standardi in v tem procesu bi morali imeti besedo vsi ključni deležniki, ki bi jih spremembe lahko prizadele," so njegove besede povzeli na spletni strani EFJ, še navaja STA.
Na predlagane spremembe medijske zakonodaje so se v javnem pismu odzvali tudi v Slovenskem centru Pen, Forumu za demokracijo, društvih in posamezniki. Svoja stališča in mnenja o predlogu treh novel, ki jih je v javno obravnavo dalo ministrstvo za kulturo, pa so izrazili tudi v Združenju novinarjev in publicistov. Vsebino obeh pisem v celoti objavljamo v nadaljevanju.
Člani in članice Slovenskega centra Pen, Foruma za demokracijo in ostali podpisniki (skupno 213 posameznikov in društev) opozarjamo javnost na predlog škodljivih in nesprejemljivih sprememb medijske zakonodaje, ki zadevajo ključne medije v Sloveniji in kažejo zelo jasno težnjo vladajoče politike po podreditvi in obvladovanju teh ključnih medijev in Slovenske tiskovne agencije, kar nakazuje tudi težnjo po popolnem obvladovanju informiranja javnosti v Republiki Sloveniji.
Opozarjamo na nekaj najbolj drastičnih posegov v osnutkih predlaganih zakonskih predlogov.
1. Javni RTV naj bi odvzeli skoraj desetino (8 odstotkov oziroma okrog 6,7 milijona evrov) sredstev, zbranih s prispevki državljanov za javno RTV, in z izločitvijo sistema Oddajniki in zveze še dodatnih okrog 7,5 milijona evrov, kar bi zagotovo imelo nepopravljive posledice za programe javne RTV, ki so za mnoge državljanke in državljane najbolj pomembni. S tem ne mislimo predvsem na dnevnoinformativni program, za katerega je politika najbolj zainteresirana in ga tudi želi obvladovati. Mislimo predvsem na kulturne, poljudnoznanstvene in izobraževalni programe, programe za otroke in mladino, dokumentarne programe, programe za manjšine in regionalne programe, večino katerih v Sloveniji pripravlja in posreduje samo javna RTV s svojimi tremi nacionalnimi in štirimi regionalnimi radijskimi programi ter tremi televizijskimi programi in spletnim portalom. Znano je, da zaradi pomanjkanja sredstev RTV že nekaj desetletij krči obseg teh programov, nekaterim žanrom se je celo že odpovedala, zdaj napovedani drastični poseg v dohodek RTVS pa bi pomenil nepopravljivo programsko osiromašenje.
2. RTV Slovenija je izjemno pomembna nacionalna kulturna in umetniška ustanova, ki s svojimi lastnimi orkestri, pevskimi zbori, založbo, arhivi in dokumentacijo ter v sodelovanju z drugimi slovenskimi kulturnimi in umetniškimi ustanovami ustvarja in ohranja nacionalno glasbeno, filmsko in dramsko produkcijo, ne nazadnje pa je pravzaprav edina medijska organizacija v Sloveniji, ki sistematično skrbi za temelj naše identitete – slovenski jezik.
3. Naj pri tem dodamo, da smo že tako ali tako priče demontaže neodvisnosti RTV kot edinega javnega servisa na tem področju, zlasti ob dejstvu, da vsaka vladajoča politika lahko po svoji volji oblikuje večino v programskem svetu RTV.
4. Večji del sredstev, ki bi jih vladajoča politika s temi spremembami odvzela javni RTV, naj bi v imenu domnevne pluralizacije medijskega področja razdelila komercialnim medijem in, kot je sklepati, tudi strankarskim oziroma medijem pod vplivom posameznih strank.
5. S predlaganimi spremembami se napoveduje tudi bistven poseg v politično in strokovno neodvisnost Slovenske tiskovne agencije, zlasti s predlagano spremembo financiranja in imenovanja STA.
6. Opozarjamo tudi na nedopustno kratek rok za javno razpravo o predlaganih zakonih, ki naj bi se končala do 15. julija in potemtakem trajala le štiri delovne dni, čeprav zakon predpisuje, da mora javna razprava trajati najmanj mesec dni. Povrhu pa je ta javna razprava bila razpisana tik pred koncem tedna v času počitnic, dopustov in epidemije.
Člani in članice Slovenskega centra, Foruma za demokracijo in ostali podpisniki pozivamo državljanke in državljane, naj se postavijo za največjo kulturno institucijo v državi, ki bogati naš vsakdanjik z urami in urami kakovostnih programov že leta, a bi jo udejanjene zakonske spremembe potisnile v brezizhoden položaj, v katerem bi najbolj trpele prav vsebine, ki jih edina v državi zagotavlja RTVS.
Člani Slovenskega centra Pen, Foruma za demokracijo in ostali podpisniki pozivamo Ministrstvo za kulturo in Vlado RS, naj te predloge umakne in v sodelovanju s stroko čim prej pripravi gotovo potrebne, a smiselne spremembe medijske zakonodaje, primerne času, v katerem živimo, predvsem pa bistveno drugačne od sedanjih spornih predlogov, ki ne skrivajo teženj po avtoritarni ureditvi medijskega prostora v Republiki Sloveniji.
Predlog novele zakona o RTV Slovenija:
Podpiramo predlog, da bi se tri odstotke RTV prispevka namenilo za STA, pet pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev, pri čemer bi RTV izpad dohodka dosegla z odpravo omejitve obsega oglaševanja. Takšna rešitev bi RTV prisilila, da se obnaša bolj tržno, bi bilo pa treba obseg oglaševanja pri tem do določene mere tudi omejiti, da se RTV, ki opravlja tudi določeno nacionalno poslanstvo, ne bi preveč skomercializirala.
Del RTV-prispevka, namenjenega za STA, bi za slednjo pomenil več denarja, kar pomeni, da bi se lahko bolj posvetila svojemu osnovnemu poslanstvu, to je obveščanju javnosti o pomembnih vsebinah. Trenutno mora namreč velik del sredstev pridobili na trgu, kar zajeda njeno osnovno dejavnost. Poleg tega bi bilo več denarja za plače, ki so v zadnjih desetih letih na STA praktično zamrznjene.
Tudi rešitev, da se pet odstotkov denarja nameni uresničevanju javnega interesa na področju medijev, se nam ne zdi problematična, saj je navsezadnje vseeno, ali se denar za te namene zagotovi iz denarja, ki ga davkoplačevalci plačujejo v proračun, ali denarja, ki ga plačajo za RTV-prispevek. V vsakem primeru gre za javni denar.
Bolj kot subvencije medijem so sicer morda smiselne oprostitve davčnih bremen. Na primer: državna Pošta Slovenije raznos časnika računa dražje kot raznos oglasnih brošur. Prepričani smo, da bi ukinitev davka na tisk in tiskane medije bolj pomagala tisku kot za državo veliko dražje subvencije. Ali oprostitev prispevkov za novinarje, ki bi dobili enak status kot samozaposleni v kulturi.
Predlog novele zakona o medijih:
Podpiramo predlog, da po predlogu novele zakona o medijih o t. i. sovražnem govoru odločajo sodišča v skladu z kazensko zakonodajo. Slednja so namreč za presojo tega, kaj je sovražni govor in kaj ne, edina pristojna in usposobljena. Veseli nas, da ministrstvo v besedilu ni obdržalo predloga, podanega pod prejšnjim ministrom, kjer bi o sovražnem govoru po svoji subjektivni presoji odločal medijski inšpektor.
Pozdravljamo tudi predlog, po katerem bi se določba pri popravku namesto navedbe, "da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes", spremenila v navedbo, da ima vsakdo pravico doseči objavo popravka objavljenega besedila. Popravek pri tem pomeni zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih neresničnih ali napačnih navedb v objavljenem obvestilu, s katerim je bila prizadeta pravica ali interes te osebe. Na ta način bi moral medij popravek objaviti le, če bi prizadeti v njem dejansko popravljal ali zanikal neresnične navedbe, ne pa podajal tudi komentarje in svoja mnenja, kar je bilo možno do zdaj. Sodna praksa je resda to možnost precej omejila, kljub temu pa so se pri razlagi zakona še vedno pojavljala različna tolmačenja.
Podpiramo predlog za večjo transparentnost podatkov o financiranju medijev in medijskem lastništvu. Menimo celo, da bi morala biti ureditev takšna, da bi določala, da mora biti lastništvo vsakega medija v celoti razvidno in preverljivo. Ne pa, da se dogaja, da imajo nekateri mediji skrite lastnike v davčnih oazah.
Je pa predlog novele pomanjkljiv v delu o pravni ureditvi statusa neodvisnih novinarjev in publicistov, ki se kljub politično neodvisnim in za javnost pomembnim prispevkom ne morejo registrirati na ministrstvu za kulturo in se potegovati za status samostojnega kulturnega delavca, ki bi mu država pokrivala del socialnih prispevkov in ima nekatere davčne ugodnosti, povezane s tem statusom. Po drugi strani se status, ki podpira kulturne, umetniške in ustvarjalne delavce, dodeljuje 61 poklicem, mnogim z bistveno manj ali nobenim politično-kulturnim vplivom.
Predlog novele o STA:
Predlog med drugim prinaša spremembe pri imenovanju nadzornikov in razreševanju direktorja STA. Po novem bi nadzornike, z izjemo enega, ki ga izvoli svet delavcev, imenovala vlada, prvič v 15 dneh od uveljavitve zakona, medtem ko jih trenutno imenuje državni zbor. V ZNP smo mnenja, da je pravzaprav vseeno, ali nadzornike imenuje vlada ali državni zbor (v državnem zboru namreč vedno odloča vladna večina), bi bilo pa smiselno v zakon vnesti določbo, da vlada ali državni zbor že imenovanih nadzornikov (razen v izjemnih primerih - kateri so to, bi moralo biti natančno navedeno) ne more razrešiti pred iztekom mandata. S tem bi zagotovili stabilnost vodenja STA in preprečili, da bi nadzornike menjala vsakokratna vlada. Smiselno bi bilo tudi določiti, da imajo lahko nadzorniki in direktor največ dva mandata.
Rešitev, da se za imenovanje odgovornega urednika STA uporabljajo določbe zakona, ki ureja medije, je smiselna. STA je medij, zato ni razloga, da bi se odgovornega urednika imenovalo drugače kot v ostalih medijih.
Nad kratkim rokom javne razprave ogorčeni tudi v Društvu novinarjev Slovenije
Nad kratkim javne razprave so bili ogorčeni tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), ob čemer so opozorili, da predlagane spremembe "korenito posegajo v upravljanje in financiranje" RTV Slovenija in STA. Uredništvo STA meni, da predlogi kažejo na namero aktualne vlade po uveljavljanju političnih interesov na področju, kjer ti nimajo kaj iskati. Menijo tudi, da gre za velik korak nazaj v zagotavljanju avtonomije in neodvisnosti STA. K nesprejetju predlaganih sprememb zakona o STA poziva tudi Evropsko združenje tiskovnih agencij.
Reprezentativni sindikati, ki zastopajo zaposlene v javnem zavodu RTV Slovenija pa opozarjajo, da bi predlogi krepko posegli v ustroj in financiranje RTVS ter imeli širše posledice za vse slovenske medije, zato si prizadevajo za ustavitev njihove obravnave, še navaja STA. Do zgolj nekajdnevnega roka za javno razpravo o treh novelah medijskih zakonov je bil kritičen tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Vsebinsko se pri varuhu v predloge še niso spuščali, rok pa je zagotovo prekratek, je dejal Svetina.
Za podaljšanje časa za javno razpravo se je zavzel tudi predsednik republike Borut Pahor. Kot je poudaril, je RTV javna ustanova nenadomestljivega pomena s številnimi informativnimi, razvedrilnimi, kulturnimi in drugimi poslanstvi, strokovnjaki in širša javnost pa si morajo vzeti dovolj časa, da se seznanijo s številnimi problemi, ki so se nakopičili z leti. V mirnem dialogu naj se poskuša najti prave odgovore, je poudaril Pahor.
27