Torek, 26. 3. 2019, 15.30
5 let
Posebne članarine in dodatki: katere stranke poslancem vzamejo del plače #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,81
5
Preverili smo, kolikšen odstotek plač parlamentarnim strankam nakazujejo poslanci v državnem zboru in Evropskem parlamentu.
V javnosti še vedno odmevajo obtožbe nesojenega nosilca liste SNS na evropskih volitvah Gregorja Preaca, ki šefu stranke Zmagu Jelinčiča očita, da je v primeru izvolitve od njega zahteval tisoč evrov, za stranko pa 500 evrov na mesec. Jelinčič pravi, da se je o vsoti tisoč evrov šalil, poudarja pa, da donacija za stranko ne bi bila nič posebnega in da je v slovenski politiki to običajna praksa. Preverili smo, kolikšen odstotek plač parlamentarnim strankam nakazujejo poslanci v državnem zboru in Evropskem parlamentu.
Zdaj že nekdanji nosilec liste SNS na evropskih volitvah Gregor Preac je prvaka SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega obtožil, da je njegovo kandidaturo na volitvah v Evropski parlament pogojeval z denarjem. V svoji odstopni izjavi je Preac navedel, da je Jelinčič v primeru izvolitve od njega zahteval 500 evrov na mesec za stranko, tisoč evrov pa bi šef stranke vzel kar zase.
"Če evropski poslanec dobi skoraj deset tisoč evrov, potem lahko da stranki 500 evrov"
Jelinčič je v ponedeljek pojasnil, da je pri zadnji zahtevi šlo zgolj za šalo, ko gre za denar za stranko, pa je danes pojasnil, da je to logična zahteva. "Nekdo, ki je izvoljen v Evropski parlament, se mora stranki oddolžiti za ves denar, ki ga je ta vložila v njegovo promocijo in kampanjo. Če poslanec v Evropskem parlamentu dobi skoraj deset tisoč evrov plače, potem lahko da 500 evrov za stranko, ki mu je omogočila, da pride do tega položaja," pojasnjuje Jelinčič.
Takšna praksa po besedah Jelinčiča v slovenski politiki ni nobena posebnost. V javnosti se namreč pojavljajo neuradne informacije, da nekateri evropski poslanci nadomestila za stroške pisarn v matični državi nakazujejo na račune svojih strank v Sloveniji. Hkrati nekatere stranke od poslancev v državnem zboru zahtevajo, da določen odstotek poslanske plače prispevajo stranki.
Po navedbah Zmaga Jelinčiča Plemenitega poslanci SNS dela svojih poslanskih plač ne namenjajo stranki.
Na vprašanje, kolikšen delež plače poslanci SNS mesečno nakažejo stranki, Jelinčič odgovarja, da v njihovi stranki takšne prakse, kot jo imajo v nekaterih drugih parlamentarnih strankah, nimajo: "Mi tega nimamo in od plače ne dajemo nič. Če kdo da, da, če ne, pač ne." Članarina po njegovih besedah za vse člane ne glede na njihove prihodke znaša 12 evrov na leto.
LMŠ: Nekateri člani morajo plačevati dodatno članarino
In kako na tem področju ravnajo druge parlamentarne stranke? V LMŠ poudarjajo, da pravilnik o plačevanju članarine in dodatnih prispevkov določa, da so člani stranke, ki jih je na funkcije, položaje in delovna mesta nominirala stranka, poleg letne članarine dolžni plačevati tudi dodatno članarino.
"S tem sofinancirajo delovanje stranke tako, da mesečno plačujejo 1,5 odstotka bruto mesečne plače kot članarino, vendar ne več kot 3,5-kratnik neto plače na letni ravni v Sloveniji," razlagajo v LMŠ. S prej omenjenim pravilnikom je po njihovih besedah urejeno tudi plačevanje članarine: "Članarina se plačuje enkrat na leto, višino pa s sklepom določi izvršni odbor stranke."
Člani stranke, ki jih je na funkcije, položaje in delovna mesta nominirala stranka LMŠ, so poleg letne članarine dolžni plačevati tudi dodatno članarino. Na fotografiji predsednik stranke Marjan Šarec.
Na vprašanje, kakšne bodo finančne obveznosti evropskih poslancev do stranke, če bodo ti na volitvah 26. maja izvoljeni, v stranki pod vodstvom prvaka Marjana Šarca odgovarjajo, da bodo to področje še uredili, saj stranka poslancev v Evropskem parlamentu doslej še ni imela, prakse drugih strank glede finančnih dogovorov pri poslancih in uslužbencih na ravni EU pa jim niso znane. V primeru izstopa iz stranke poslancu po njihovih besedah ni treba vrniti nobenih stroškov.
SDS od nekdanjih poslancev zahteva vračilo stroškov za volilno kampanjo
V SDS poudarjajo, da je iz podatkov agencije za javno pravne evidence in storitve (Ajpes) razvidno, koliko denarja prejme stranka iz državnega in občinskih proračunov, koliko pa s članarinami in donacijami.
Iz letnega poročila o poslovanju za leto 2017 je razvidno, da je največja opozicijska stranka iz naslova članarin predlanskim prejela 106.348 evrov. "Članarina znaša 15 evrov na leto, so pa nekatere skupine članstva oproščene plačevanja članarine," so pojasnili v stranki pod vodstvom Janeza Janše.
Ko gre za razmerja med stranko ter poslanci državnega zbora in Evropskega parlamenta, so ta po njihovih besedah določena z notranjimi akti stranke. Spomnimo, da so v SDS nekdanjega poslanca Andreja Čuša ob njegovem izstopu maja 2016 pozvali, naj izpolni obveznosti iz pogodbe, ki jo je podpisal ob kandidaturi.
SDS od njihovega nekdanjega poslanca Andreja Čuša pred sodiščem zahteva vračilo približno osem tisoč evrov.
Njihove zahteve je Čuš takrat zavrnil, vendar pa SDS od njega pred sodiščem še vedno zahteva povračilo stroškov za volilno kampanjo v višini osem tisoč evrov. Enak sodni postopek so v stranki sprožili tudi zoper nekdanjega poslanca Zvonka Laha.
Čuš je ob odhodu iz stranke povedal, da je stranki nakazoval pet odstotkov poslanske plače. V SDS na naše vprašanje o tovrstni praksi niso konkretno odgovorili. Iz evidenc Ajpesa je razvidno, da so s prispevki fizičnih oseb predlanskim zbrali 107.272 evrov.
SD: Poslanci v državnem zboru in Evropskem parlamentu dajejo pet odstotkov plače
V koalicijski SD pojasnjujejo, da njihove poslanke in poslanci v državnem zboru na podlagi statuta in pravilnika SD na račun stranke vsak mesec prispevajo pet odstotkov plače.
"Na podlagi statuta in pravilnika pet odstotkov od svoje plače prispevajo tudi izvoljeni evropski poslanci. Evropska poslanka Tanja Fajon ima svojo pisarno v Sloveniji ločeno od stranke in zato stranki ne plačuje nobenih stroškov pisarne," razlagajo v stranki, ki jo vodi Dejan Židan.
Evropska poslanka Tanja Fajon stranki ne plačuje nobenih stroškov pisarne v matični državi, poudarjajo v SD.
V skladu s sklepom predsedstva minimalna letna članarina znaša 25 evrov, plačujejo pa jo le člani stranke: "Članice in člani, ki so nezaposleni ali imajo zelo nizke dohodke oziroma so v težkem materialnem položaju ter šolajoča mladina lahko izjemoma plačujejo članarino v skladu s svojimi zmožnostmi ali pa so po dogovoru tudi oproščeni plačila članarine."
Ob tem dodajajo, da stranka v primeru izstopa poslanca ali njegove priključitve drugi politični skupini nima določila o sorazmernem vračilu stroškov.
DeSUS: Vajglu ni bilo treba plačevati posebne članarine
V SMC pod vodstvom Mira Cerarja medtem poudarjajo, da posebnih dogovorov takšne ali drugačne narave s poslankami in poslanci ne sklepajo: "Enako velja za morebitne bodoče predstavnice in predstavnike v Evropskem parlamentu. Večina poslank in poslancev stranki sicer redno donira, kar pa je njihova osebna odločitev." Letna članarina znaša 30 evrov, zaradi različnih osebnih okoliščin se lahko tudi zmanjša ali oprosti plačila. Ob izstopih nekdanjim članom ni treba plačati stroškov, pravijo v SMC.
Tudi v DeSUS pravijo, da njihovi poslanci deleža plač ne namenjajo stranki: "Minimalna letna članarina znaša pet evrov, posebne članarine, na primer mesečnih delitev prihodkov za funkcionarje, pa ne poznamo." Dodajajo, da imajo tudi statutarno določilo, na podlagi katerega lahko njihove teritorialne organizacije finančno šibkejše člane in članice oprostijo plačila članarine.
V DeSUS poudarjajo, da njihov dosedanji evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/DeSUS), ki na letošnjih volitvah ne bo več kandidiral za evropskega poslanca, stranki ni plačeval posebne članarine.
"Tudi naš dosedanji evropski poslanec Ivo Vajgl ni stranki plačeval posebne članarine, tako bo tudi v prihodnje. Prav tako nimamo nobenih določil, ki bi od poslanca, ministra ali državnega sekretarja, ki odstopi oziroma izstopi iz stranke, terjale plačilo kakršnihkoli stroškov, povezanih s predvolilno kampanjo," še razlagajo v stranki, ki jo kot predsednik vodi Karl Erjavec.
Da s poslanci nimajo nobenega dogovora za delitev prihodkov, poudarjajo tudi v stranki SAB pod vodstvom predsednice Alenke Bratušek. V primeru, da bo stranka na majskih volitvah dobila svoje zastopnike v Evropskem parlamentu, po njihovih besedah to ne bo postala praksa. "Članarina je fiksna in znaša 12 evrov. Za člane stranke, ki zasedajo visoke politične funkcije, je različna," še pojasnjujejo v SAB in dodajajo, da v primeru izstopov iz stranke ne terjajo vračila stroškov.
Video: Planet TV
Levica pobere minimalno deset odstotkov plače
Kot so nam sporočili iz Levice, so članarine za poslance in poslanke opredeljene v njihovem pravilniku o članarinah, določene pa so po progresivni lestvici, glede na prihodek.
Članarina ne more znašati manj kot deset odstotkov poslanske plače. Isto bo v primeru izvolitve v evropski parlament veljalo tudi za evroposlance. Tudi članarina funkcionarjev se obračunava po progresivni lestvici, medtem ko letna članska članarina znaša 20 evrov, so še sporočili.
V NSi plačujejo pet odstotkov plače
V NSi v skladu s pravilnikom velja dogovor, da poslanci v državnem zboru, evropski poslanci ter funkcionarji NSi na občinski ravni stranki namenijo pet odstotkov od svojega prejemka, ki izhaja iz njihovega političnega udejstvovanja, so sporočili iz stranke in dodali, da znaša letna članarina 20 evrov, ni pa obvezna za tiste, ki je zaradi šibkega finančnega stanja ne zmorejo plačati.
5