Sreda, 19. 10. 2022, 17.44
1 leto, 3 mesece
Pomembna novica za očete: spremembe pri starševskem dopustu, a šele ...
Predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga vlada v državni zbor pošilja po skrajšanem postopku, prinaša pomembne novosti za starše, predvsem očete. Ta namreč uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za očete. To pa ne pomeni, da bodo mame zaradi tega na slabšem. Sprememba bo za očete rojenih ali posvojenih otrok veljala od 1. aprila 2023.
Predlog uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za očete, hkrati pa ga ne skrajšuje za matere.
S predlogom novele zakona bo tako vsakemu od staršev pripadlo 60 dni neprenosljivega plačanega starševskega dopusta (do zdaj je imela zgolj mama neprenosljivih 30 dni).
V Sloveniji sicer obstajata dve vrsti odsotnosti ob rojstvu otroka: materinski dopust za mamo in očetovski dopust za očeta ter starševski dopust, ki je enako dolg za mater in očeta in znaša 130 dni, so pojasnili pri resornem ministrstvu.
Starševski dopust za oba 160 dni
Po novem bo starševski dopust za oba znašal 160 dni, pri čemer bo imel oče 60 dni neprenosljivih. Sto dni bo torej oče še vedno lahko prenesel na mater in mati bo lahko kot do zdaj izrabila 260 dni. Enako velja tudi obratno, kadar mati prenese vseh sto dni na očeta, oče lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, mati pa ima 60 dni neprenosljivih.
Krajši očetovski dopust
Očetovski dopust se bo po novem s 30 skrajšal na 15 dni (po veljavnem zakonu očetovski dopust traja 30 dni, pri čemer je najmanj 15 koledarskih dni treba porabiti v prvem letu po rojstvu otroka, preostanek pa kadarkoli do otrokovega končanega prvega razreda osnovne šole).
Z novelo zakona bo oče izrabil 15 koledarskih dni očetovskega dopusta od rojstva otroka do tretjega meseca starosti. Preostalih 15 dni, ki jih je bilo do zdaj mogoče porabiti do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, pa postane del starševskega dopusta v delu, ki ni prenosljiv.
Po novem bo lahko mati izrabila 320 dni starševskega dopusta (260 dni svojega in 60 dni očetovega) v naslednjih primerih, še piše v predlogu zakona:
- če je drugi od staršev umrl,
- če je drugi od staršev zapustil otroka,
- če je drugemu od staršev odvzeta starševska skrb,
- če so drugemu od staršev prepovedani stiki z otrokom v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, oziroma je bil drugemu od staršev izrečen ukrep prepovedi približevanja po predpisih, ki jih ureja policija in preprečevanje nasilja v družini, ali je na prestajanju zaporne kazni v zavodu za prestajanje zaporne kazni in ne varuje in neguje otroka,
- če je drugi od staršev s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za varstvo in vzgojo otroka, ali na drug način zanemarja starševsko skrb, na podlagi mnenja pristojnega centra,
- če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev oziroma živi samo z drugim od staršev, ki varuje in neguje otroka,
- če postane eden od staršev na podlagi mnenja zdravnika trajno ali začasno nesposoben za nego in varstvo otroka,
- če drugi od staršev ni zavarovanec za starševsko varstvo.
Daljše obdobje krajšega delovnega časa zaradi nege in varstva otroka
Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka se bo podaljšalo do osmega leta otrokove starosti (do zdaj je bilo do konca 1. razreda), so še pojasnili pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Po novem bosta krajši delovni čas zaradi varstva otroka lahko uveljavljala oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči 20 ur tedensko, kot je bilo do zdaj, le da je lahko do zdaj to pravico izrabljal le eden od staršev in ne oba hkrati.
Prav tako se bo po novem podaljšalo obdobje, ko bo mogoče vzeti (preneseni) starševski dopust, in sicer do osmega leta otrokove starosti (do zdaj je bilo do konca 1. razreda).
Spremembe za starše otrok, ki so v zavodih
Delno plačilo za izgubljeni dohodek (DPID), to je plačilo, ki ga prejme starš, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo s seznama hudih bolezni, bodo po novem prejemali tudi starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu.
Če je otrok v zavodu, kjer ima celodnevno brezplačno oskrbo, bo eden od staršev lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek tudi za 20 ali 30 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 180 oziroma 270 dni bival doma in so starši v obeh primerih dejansko skrbeli zanj v zadnjem letu pred vložitvijo vloge. Celotni znesek DPID se bo dvignil z minimalne plače na 1,2-kratnik minimalne plače.
Maksimalna višina starševskega nadomestila, ki že zdaj znaša 2,5-kratnik povprečne mesečne plače, se bo dvignila s spremembo definicije povprečne plače, in sicer ta ne bo več nominalno določena v zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom, ampak se bo podatke pridobivalo s statističnega urada za preteklo leto.
Zvišala se bo tudi osnova za obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z minimalne plače na minimalno osnovo za tiste starše, ki zaradi štirih ali več otrok zapustijo trg dela.
3