Sobota, 3. 5. 2025, 7.52
11 ur, 59 minut
Poletje v Sloveniji: čaka nas nadpovprečno vroče vreme
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,82
Poleti lahko v Sloveniji in naši širši okolici pričakujemo nadpovprečne temperature.
Čaka nas nadpovprečno vroče poletje z normalno količino padavin, pravi dolgoročna napoved meteorologov agencije za okolje. Koliko vročinskih valov bo in kako izraziti bodo, še ni mogoče napovedati, prav tako ne, kolikšne bodo najvišje temperature. Če se ozremo nazaj: lansko poletje je bilo nadpovprečno toplo in osončeno, a podpovprečno namočeno. Najtoplejši mesec je bil avgust, ko je povprečna temperatura znašala 22,2 stopinje Celzija, kar je največ od začetka meritev. Za malenkost topleje je bilo le leta 2003. Poletje prej, torej leta 2023, pa smo imeli najbolj namočeno poletje v zgodovini. To je bilo tudi leto, ko so Slovenijo doletele najhujše poplave v njeni zgodovini.
Poleti 2025 lahko pričakujemo nadpovprečne temperature
Dolgoročna vremenska napoved za letošnje poletje, ki je sicer še zelo v megli, kaže, da bo nadpovprečno vroče, padavine pa se bodo gibale nekje blizu povprečja, napovedujejo na Arsu. "Za zdaj je videti nadpovprečno toplo vreme, česar smo že nekako vajeni, a ta napoved se lahko še spremeni," je poudaril meteorolog Blaž Šter.
Količina padavin bo povprečna
Na podlagi podatkov ocenjuje, da bo poletje povprečno namočeno, malo bolj sušno pa bo v vzhodni polovici Slovenije. "Sploh pa je napoved padavin zelo negotova stvar," dodaja meteorolog.
Tudi meteorolog Brane Gregorčič pravi, da lahko po aprilskih napovedih pri nas in v naši širši okolici v poletnih mesecih pričakujemo nadpovprečne temperature in približno normalno količino padavin. Poudarja pa, da sezonske napovedi ne podajajo spremenljivosti vremenskih pogojev v krajših časovnih obdobjih, zato ni mogoče predvideti, koliko vročinskih valov bomo imeli in kako izraziti bodo.
Lansko poletje eno najtoplejših od leta 1950, malenkost toplejše le poletje 2003
Če se ozremo nazaj, lahko iz podatkov agencije za okolje vidimo, da je bilo lansko meteorološko poletje na državni ravni izjemno toplo, podpovprečno namočeno in nadpovprečno osončeno.
Odklon temperature zraka je od povprečja primerjalnega obdobja od leta 1991 do leta 2020 na državni ravni znašal 2,4 stopinje Celzija, zaradi česar je bilo poletje 2024 eno najtoplejših vsaj od leta 1950. Rekordno toplo je bilo predvsem zaradi izredno toplih noči oziroma juter.
Malenkost toplejše je bilo le najtoplejše poletje 2003, ko je temperaturni odklon znašal 3,2 stopinje Celzija, medtem ko je v lanskem avgustu znašal 2,5 stopinje Celzija. Zaradi tega je bilo v lanskem poletju manj vročih dni – ko temperatura doseže ali preseže 30 stopinj Celzija. V Ljubljani jih je bilo 46, poleti 2003 pa 55.
Najhladnejše poletje od leta 1950 naprej je bilo poletje 1978 z odklonom –3,2 stopinje Celzija.
Najtopleje je bilo avgusta
Nadpovprečno topli so bili vsi trije meseci poletja 2024. Najbolj je izstopal avgust, ki je bil s povprečno temperaturo zraka 22,2 stopinje Celzija najtoplejši mesec od začetka meritev. Rekordno topel je bil tudi julij, ki je bil z 21,8 stopinje Celzija tretji najtoplejši mesec od začetka meritev, le za desetinko stopinje hladnejši od avgusta 2003.
Največ padavin poleti 2023, najmanj poleti 2013 in 2003
Višina padavin je bila lansko poletje v Sloveniji pod povprečjem. Kazalnik višine padavin je znašal 92 odstotkov, kar lansko poletje uvršča v tretjino najbolj suhih od leta 1950. Najbolj namočeno od leta 1950 naprej je bilo poletje 2023, ko je padlo 63 odstotkov več padavin kot običajno in je kazalnik višine padavin znašal 164 odstotkov. To je še dvajset odstotnih točk več od doslej najbolj namočenega poletja 1989, ko je kazalnik padavin znašal 145 odstotkov. Kot dobro pomnimo, je bilo to obdobje najhujših poplav v Sloveniji; leto, ko je Slovenijo doletela najhujša naravna nesreča v njeni zgodovini.
Avgusta 2023 so Slovenijo doletele najhujše poplave v zgodovini. Kazalnik padavin je presegel 212 odstotkov.
Poplave v severni in osrednji Sloveniji so se zgodile 4. avgusta 2023 po dolgotrajnejšem močnem nalivu, ki se je začel 3. avgusta. Najhuje je bilo v predgorjih Julijskih Alp od Idrije prek Ljubljanske kotline do Koroške, kjer je padlo od 150 do 200 litrov na kvadratni meter in je kazalnik padavin presegel 212 odstotkov.
Najmanj namočeni sta bili poletji 2013 in 2003 s kazalnikom padavin 59 oziroma 60 odstotkov.
Avgust in julij 2024 podpovprečno namočena, junij nadpovprečno
Junija lani je bilo padavin več od povprečja, in sicer je kazalnik višine padavin znašal 117 odstotkov, preostala meseca meteorološkega poletja, julij in avgust, pa sta bila s kazalnikom 84 oziroma 73 odstotkov podpovprečno namočena.
Poletna višina padavin je do sedemdesetih let prejšnjega stoletja naraščala, nato do začetka tega tisočletja padala, zadnji dve desetletji pa je ustaljena, izmenjujejo se suha in mokra poletja. Po letu 2000 so na Arsu tako zabeležili 13 podpovprečno in enajst nadpovprečno namočenih poletij.
Najbolj sončno poletje 2017, najmanj poletje 1975
Tudi osončenost je bila v poletju 2024 glede na primerjalno obdobje od 1991 do 2020 nadpovprečna. Kazalnik osončenosti je znašal 106 odstotkov, kar je 10. najvišja vrednost od leta 1961. Še precej več sončnega vremena smo imeli leta 2017, in sicer 115 odstotkov dolgoletnega povprečja. Najmanj sonca je bilo v poletju 1975, petino manj kot običajno.
Junij je bil lani s kazalnikom 92 odstotkov podpovprečno osončen. Več sončnih ur od povprečja so zabeležili v juliju in avgustu, in sicer 111 in 114 odstotkov dolgoletnega povprečja. Pred letom 2000 je bilo le nekaj poletij nadpovprečno osončenih, v zadnjih šestnajstih letih pa je večina poletij bolj sončnih od povprečja.
