Ponedeljek, 17. 10. 2022, 21.34
2 leti, 2 meseca
Pod pragom revščine živi 40 tisoč slovenskih otrok #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
9
Vojna v Ukrajini in naraščajoča inflacija sta potisnili v revščino še štiri milijone otrok v vzhodni Evropi in srednji Aziji. V primerjavi z lani je na svetu tako revnih 19 odstotkov otrok več. V Sloveniji sicer Unicef opaža majhen upad deleža otrok pod pragom revščine, še vedno pa tako živi 40 tisoč slovenskih otrok. Z dohodkom, nižjim od praga revščine, se po podatkih statističnega urada prebija približno 243 tisoč prebivalcev Slovenije. Ob Mednarodnem dnevu za izkoreninjenje revščine, ki letos poteka pod geslom Dostojanstvo za vse tudi dejansko, pa so v ospredju tudi dobre prakse.
Glede na nedavno študijo Svetovne banke je 65 odstotkov odrasle delovne sile na svetu, ki živi pod pragom revščine, odvisnih od kmetijstva. Svetovna banka ob tem tudi ocenjuje, da je v primerjavi z drugimi sektorji vlaganje v ta sektor pri dvigovanju dohodkov najrevnejših na svetu od dvakrat do štirikrat bolj učinkovito.
"Ob tem se je nezanesljiva preskrba s hrano znatno povečala, prav tako število ljudi, ki trpijo zaradi podhranjenosti. Vprašanji prehrane in prehranske varnosti sta torej ključna in prednostna cilja," je povedal direktor oddelka za fiskalne zadeve IMF - RP Vitor Gaspar.
Tudi Slovenci pomagajo razvijati "superkrompir"
Pri iskanju odgovorov sodelujemo tudi Slovenci. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki je eden od partnerjev v evropskem projektu ADAPT, raziskovalci razvijajo superkrompir.
"Delamo raziskave, da bi pripravili krompir, ki bo bolj odporen proti suši, vročini in potem poplavam, kar se bo zdaj očitno vse bolj pogosto dogajalo z našimi podnebnimi spremembami," je povedala prof. dr. Kristina Gruden z Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo pri NIB.
Že iz zgodovine vemo, da je krompir, ko so ga na evropska tla pripeljali iz Amerike, skoraj izkoreninil lakoto, zato poskuse raziskovalcev, ki iščejo pot do superkrompirja, pozdravljajo tudi v kmetijsko-gozdarski zbornici.
Žveglič: Kmetje od znanosti pričakujemo, da s svojim raziskovalnim delom najde kulture, odpornejše proti podnebnim spremembam
"Kmetje seveda pričakujemo od znanosti, tudi svetovne znanosti, da s svojim raziskovalnim delom najde tiste kulture, bolj odporne proti podnebnim spremembam, vsem tem vročinskim nihanjem," je povedal Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Grudnova z Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo pri NIB je povedala, da so zdaj ravno na polovici projekta, tako da so poljski poskusi na sredini, potem pa bodo vse podatke zbrali in jih analizirali, šele potem bodo znani konkretni rezultati, tako za pridelovalce kot tudi za žlahtnitelje krompirja.
Konkretnejše rezultate je mogoče pričakovati konec prihodnjega leta, ko bodo poskusi končani. Dolgoročno pa so tudi naši raziskovalci na dobri poti, da pripomorejo k zmanjševanju lakote in izkoreninjenju svetovne revščine.
"Nekako si želimo zagotoviti hrano, tudi zdravo hrano v prihodnosti, da bomo neodvisni od drugih držav, samozadostni, ta trenutek v Sloveniji pridelamo samo 40 odstotkov svoje hrane. Zdaj se vidi, da so vse te verige kar krhke, na primer ne dobimo žita iz Ukrajine in se cene dvignejo," je dodala Kristina Gruden.
Kitajska se trenutno najbolje spopada z revščino
In tako tudi sami poskrbimo za samooskrbo. Država, ki se trenutno najbolje spopada z revščino, je Kitajska, po mnenju Združenih narodov bi se lahko iz tamkajšnjih praks učile tudi druge države sveta. Z nenehnimi prizadevanji je bilo 98,99 milijona obubožanih podeželskih prebivalcev Kitajske rešenih iz revščine, vseh 832 obubožanih okrožij in 128 tisoč vasi pa je bilo do konca leta 2020 umaknjenih s seznama revnih.
"Obstajajo stvari, ki jih lahko naredimo vsi in ki so bile primer tega, kaj je Kitajski pomagalo ljudi izvleči iz revščine. Največja lekcija, ki se je moramo naučiti, je, kako jim je to uspelo v tako velikem obsegu. Ne gre zgolj za nekaj ljudi, nad prag revščine so vključili vse in jim dali priložnost," je povedala Amina Mohammed, namestnica generalnega sekretarja Združenih narodov.
V zadnjem desetletju so na Kitajskem sprejeli različne metode za pomoč tistim, ki se spopadajo z revščino, vključno z zaposlitvijo, usposabljanjem za spretnosti in finančno podporo. Usmerjeno politiko države za zmanjševanje revščine je s podrobnimi informacijami podprl tudi nacionalni sistem podatkov o zmanjševanju revščine, ki je od vzpostavitve leta 2014 zbral 22,8 milijarde podatkov o več kot 90 milijonih ljudi, ki so na Kitajskem živeli v revščini. Podatki so pokazali, da je bila med več kot desetimi vzroki za revščino vodilna bolezen.
9