Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
17. 6. 2024,
12.22

Osveženo pred

4 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,46

Natisni članek

raziskava nevarnost Slovenija obala Strunjan Izola Piran klifi

Ponedeljek, 17. 6. 2024, 12.22

4 tedne

Z raziskovalnim projektom potrdili nevarnost zadrževanja pod obalnimi klifi

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,46
klif Izola | Cilj projekta, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost (Aris), je proučiti hitrost in procese erozije ter opozoriti javnost o nevarnostih, so pojasnili na novinarski konferenci. Sodelujejo raziskovalci z oddelka za geologijo na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti, fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter Zavoda za gradbeništvo. | Foto Občina Izola

Cilj projekta, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost (Aris), je proučiti hitrost in procese erozije ter opozoriti javnost o nevarnostih, so pojasnili na novinarski konferenci. Sodelujejo raziskovalci z oddelka za geologijo na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti, fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter Zavoda za gradbeništvo.

Foto: Občina Izola

Pod strmimi stenami, ki predstavljajo večji del obale slovenskega morja, se ni varno sončiti, je danes v Strunjanu ob predstavitvi projekta Erozijski procesi na obalnih flišnih klifih z oceno tveganja opozoril profesor na Naravoslovnotehniški fakulteti Timotej Verbovšek. Prvi rezultati so pokazali hitrejše krušenje od pričakovanega.

"Nikjer pod klifom ni varno, če klif ni zaščiten," je poudaril vodja projekta Verbovšek. Opozoril je, da je že majhen kamenček lahko usoden, če pade z velike višine, "zato bi bilo najbolj pametno nositi čelado oziroma sploh ne ležati pod klifom". Padejo lahko tudi večje skale, nevarna so lahko tudi drevesa, ki jih burja lahko izrije iz tal.

Slovenska obala je geološko zanimiv teren, saj je razen manjšega apnenčastega območja pri Izoli sestavljena iz fliša, torej iz izmenjujočih se plasti mehkih laporovcev in trših peščenjakov, prisotne so tudi plasti trših apnenčastih kamnin, je pojasnil.

Novice Pozor: Strunjanski klif še vedno izjemno nevaren #video

Ne vedo, kdaj se bo kaj zrušilo, ampak zagotovo se bo  

Na terenu so popisali kamninsko zgradbo in jo proučili v laboratoriju. S pomočjo fotografij, ki so jih posneli z droni, in laserskega skeniranja so merili premike. Izdelali so različne karte ogroženosti. Verbovšek je opozoril, da jih je treba "jemati z malo rezerve in malo lastne presoje". Zelena barva ne pomeni, da smo varni, je poudaril.

Analiza podatkov še ni končana, ugotovili pa so, da je napovedovanje podorov še težje od pričakovanega. Peščenjaki so si na videz zelo podobni, vendar laboratorijski rezultati kažejo, da so po sestavi neverjetno pestri, je povedal vodja projekta. Poleg tega različne kamnine različno preperevajo, tega pa ni mogoče enostavno povezati s podatki o trdnosti in mineralni sestavi, zato ne morejo napovedati, kdaj se bo kaj zrušilo, čeprav vedo, da se nekoč bo zrušilo, so poudarili.

Raziskovalci so pričakovali, da bodo meritve pokazale izpodjedanje klifa v hitrosti približno centimeter na leto. Na navpični steni nad zalivom Sv. Križa pa so na primer izmerili, da se je v zadnjih treh letih odmikala od morja za povprečno 4,5 centimetra na leto, je povedal Klemen Kregar s fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

Hiše, ki od klifa niso odmaknjene vsaj deset metrov, bodo prej ali slej ogrožene, je posvaril. Ob tem je poudaril, da na podatkih iz treh let ni mogoče napovedati dogajanja v prihodnjih stotih letih.
fiesa
Novice Po sanaciji klifa pešpot med Piranom in Fieso spet odprta #video

Ob cerkvi v Piranu utrdili steno, z župniščem niso zadovoljni

Med bolj znanimi stavbami v bližini klifa sta cerkev in župnišče v Piranu. Kot je dejal Verbovšek, so ob gradnji cerkve v celoti utrdili steno od morske gladine do vrha, "kar je edina prava rešitev". Pri župnišču pa ni tako in tudi opravljena sanacija po oceni strokovnjaka ni zadostna.

Pri projektu sta sodelovala tudi krajinska parka Debeli rtič in Strunjan. Direktor drugega Marko Starman je dejal, da so pogosto v precepu glede tega, do kakšne mere zagotoviti varnost obiskovalcev. Poudaril pa je, da je bil park ustanovljen za varovanje narave, zato morajo dati prednost naravnim procesom, med katere spada tudi krušenje klifa.

Opozorilne table so tam z namenom

Za obiskovalce so postavili opozorilne table, skrbniki parka jih med obhodi opozarjajo na nevarnost, ob posebno nevarnih razmerah pešpot med Fieso in Piranom pogosto zaprejo. Žal pa obiskovalci tega pogosto ne upoštevajo, je še povedal Starman.

Piran Fiesa
Novice Med Fieso in Piranom minirajo klif, ljudje se kopajo pod njim #foto #video
klif Mesečev zaliv reševanje 140921
Novice Zahtevno reševanje moškega, ki je zdrsnil s klifa v Strunjanu #foto
Ne spreglejte