Sobota, 11. 4. 2020, 4.00
4 leta
Pleskovič: Brez ukrepov bi bila apokalipsa #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,19
57
Zdravnik Aleš Pleskovič je specialist kardiologije in interne medicine.
"Vsem nam ukrepi, ki se izvajajo, predstavljajo težavo. Nekaterim manjšo, drugim večjo. A treba se je zavedati, da moramo te ukrepe zdržati, da bomo imeli varno prihodnost," o ukrepih za zajezitev širjenja novega koronavirusa pravi zdravnik Aleš Pleskovič.
Zadnje čase je glavna tema v Sloveniji in po svetu pandemija novega koronavirusa. V prvih vrstah boja proti novemu koronavirusu oziroma bolezni covid-19, ki ga povzroča ta virus, so prav zdravniki. Ste se že srečali s covidom-19?
Do zdaj še nisem zdravil bolnika s covidom-19. Dnevno se srečujem s kardiološkimi bolniki v intenzivni enoti, katetrskem laboratoriju ali urgentni ambulanti, ki imajo lahko pridruženo okužbo z novim koronavirusom. Ker so prenašalci bolezni tudi povsem asimptomatski bolniki, je potrebna toliko večja previdnost z vsemi bolniki, da se okužba ne prenese na zdravstveno osebje.
Virus je prvič izbruhnil na Kitajskem. Za povprečnega Slovenca je bil boj proti širjenju okužbe na Kitajskem januarja in na začetku februarja še precej oddaljena zgodba. Kaj pa za vas?
Čeprav moja specialnost niso infekcijske bolezni, sem že od samega začetka podrobno spremljal pojav nove bolezni. Kitajski znanstveniki so sprva mislili, da imajo opravka s ponovnim izbruhom sarsa, vendar se je izkazalo, da imajo opraviti z do zdaj neznanim virusom. Hitro je bilo jasno, da je bolezen izredno nalezljiva in v mnogih primerih zahteva intenzivno zdravljenje. To se mi je zdelo skrb vzbujajoče, saj je leta 2003 že grozila pandemija sarsa, ki so jo s težavo preprečili.
"Hitro je bilo jasno, da je bolezen izredno nalezljiva in v mnogih primerih zahteva intenzivno zdravljenje," meni dr. Pleskovič.
Kaj je bilo tisto, zaradi česar ste bili tako zaskrbljeni, ko se je virus širil po Kitajski?
Zaskrbljen sem bil zaradi enormnega števila hospitaliziranih bolnikov s težkimi simptomi, bolnišnice so pokale po šivih, medicinsko osebje je bilo preobremenjeno, bivalo je v bolnišnici oziroma blizu bolnišnice, za nekatere se je bolezen končala tragično. Z enormno hitrostjo so gradili nove bolnišnice. Ko sem pred časom obiskal Kitajsko, sem tudi sam doživel visokotehnološka mesta, kjer se življenje nikoli ne ustavi, in je bilo zdaj neverjetno gledati poročila, kako se je milijonski Wuhan ustavil. Z zaskrbljenostjo sem prebiral strokovne članke kitajskih znanstvenikov.
V začetku so bile pogoste primerjave covida-19 z gripo.
Res je, dolgo časa se je v zahodnih državah, tudi v Sloveniji, širilo mnenje, da je to zgolj nekakšna gripa. Te primerjave so popolnoma napačne. Bolezen covid-19 lahko v težji obliki prizadene prav vse starostne skupine, brez predhodnih bolezni. Zdaj vemo, da je tudi bistveno bolj nalezljiv kot gripa, v večjem odstotku ima težji potek in večjo umrljivost. Sicer pa lahko spremljamo dogajanje v Italiji, Španiji, Franciji, ZDA. Kaj podobnega pri gripi nismo še nikoli videli.
"Bolezen covid-19 lahko v težji obliki prizadene prav vse starostne skupine, brez predhodnih bolezni."
V naši zahodni sosedi Italiji so prvo domačo okužbo odkrili okoli 20. februarja. Po tistem se je bolezen hitro razširila po severni Italiji. Italija je blizu, je naša soseda, ampak bolezen se nam je še vedno zdela precej oddaljena. Vzroke izbruha in širjenja okužb v Italiji smo iskali v italijanskem vedenju in sredozemskem slogu družabnega življenja, v njihovem pogostem objemanju, stiskanju, poljubljanju.
Nekatere azijske države so imele že v preteklosti bogate izkušnje s sarsom, mersom in kljub temu so imele velike težave, potrebni so bili nadčloveški napori pri zajezitvi bolezni. Tako sem vedel, da bo imela Italija še težjo nalogo, saj se še nikoli ni spopadla s podobnim problemom. K hitrosti širjenja pa je zagotovo prispevala tudi njihova kultura.
Imate morda znance zdravnike v Italiji? So vam sporočali kakšne informacije?
Prejemal sem informacije iz Južne Koreje. Tam imajo stroge ukrepe. Že od samega začetka je obvezna uporaba zaščitnih mask, ob sočasnem razkuževanju rok. Prav tako zelo veliko testirajo. Zanimiv podatek se mi zdi, da v Južni Koreji nimajo zabeleženega niti enega primera okužbe zdravstvenega delavca v bolnišnici. V Italiji imajo zabeleženih več kot 2600 okužb med zdravstvenimi delavci, kar po mojem prepričanju lahko pripišemo pomanjkanju ustrezne zaščitne opreme in premajhnemu številu testiranj v prvih tednih po izbruhu bolezni.
"Ko so se pojavili prvi primeri v Sloveniji, so mediji poročali predvsem v smislu, da se ustvarja nepotrebno paniko."
Omenili ste ukrepe. Pri nas je bil prvi uradni primer okužbe potrjen 4. marca, še v času prejšnje vlade. Kakšni so bili po vašem mnenju ukrepi v času Šarčeve vlade?
Podcenjevalo se je stanje v sosednji Italiji, tako večina medijev, vodilni politiki kot tudi vodilni v NIJZ. Ko so se pojavili prvi primeri v Sloveniji, so mediji poročali predvsem v smislu, da se ustvarja nepotrebno paniko, vodilni politiki pa so mirili, da je vse pod nadzorom, da imamo dovolj vseh potrebnih zaščitnih sredstev, da je potrebno samo razkuževanje rok, zaščitne maske pa odsvetovane za širšo populacijo. Zaščitnih sredstev nismo imeli dovolj.
Ni bilo panike – ali mediji sploh poznajo definicijo panike? –, temveč le strah pred neukrepanjem. Smučarji iz Italije so se v Slovenijo vračali neposredno v službo, brez, kot se je pozneje potrdilo, ustreznih navodil. Zaradi tega so se pojavile prve okužbe v domovih starejših občanov. Meje, šole so kar ostale odprte, v sosednji Italiji pa so vsakodnevno že beležili na stotine umrlih v enem dnevu.
Kaj pa ukrepi zdajšnje vlade? So za vas zadovoljivi ali bi potrebovali bolj stroge, morda blažje?
Ukrepi zdajšnje vlade so po mojem mnenju za zdaj ustrezni, kar se kaže z manjšanjem števila novo ugotovljenih okužb ob tem, da se vsakodnevno opravi več kot tisoč testiranj, kar nas glede testiranja na milijon prebivalcev uvršča v sam vrh Evrope. Menim, da je tudi komuniciranje in obveščanje javnosti ustrezno, korektno. Se pa nikakor ne strinjam z nekaterimi kritikami, da obstoječa vlada poroča preveč apokaliptično. Saj se dogaja prava apokalipsa v sosednjih državah.
V Sloveniji je na srečo ne čutimo, ker smo upoštevali navodila, vendar se ob neupoštevanju to lahko zelo hitro spremeni. Dnevno ob vseh ukrepih samo v Evropski uniji za covidom-19 umre okoli 3800 ljudi, kar je toliko, kot bi imeli vsak dan 25 letalskih nesreč. Če ne bi imeli ukrepov in bi bolezni pustili prosto pot, bi bila apokalipsa zelo mil izraz. Ob vsem tem pa se v slovenskih medijih razpravlja o omejevanju človekovih pravic. Nimam besed.
Dr. Pleskovič meni, da so dozdajšnji ukrepi vlade za zajezitev širjenja novega koronavirusa ustrezni.
Po prvi seji vlade, na kateri so premier in ministri nosili zaščitne maske, je bilo kar nekaj polemik zaradi tega. Kritičen je bil na primer tudi zdravnik Andrej Trampuž.
Po stroki nisem infektolog ali zdravnik javnega zdravja, vendar sem preštudiral mnoge raziskave, spremljal priporočila držav, ki so se najbolj uspešno borile proti nevarnim respiratornim okužbam. Vsi so priporočali nošenje mask tudi v širši populaciji in to tudi izvajali. Glede prve seje 14. vlade menim, da je bila poteza z zaščitnimi maskami zelo koristna. Po tem dogodku se je začelo širše spraševati in govoriti o resnosti bolezni. Moji prijatelji, znanci, bolniki so spraševali, ali je to res tako huda bolezen, da so si vladni uslužbenci nadeli maske. Pojavile so se sicer kritike, češ da so porabili maske, ki nudijo visoko zaščito.
Spraševal sem se, kako lahko dvajset mask za celotno Slovenijo predstavlja tako težavo, da se razpravlja o smiselnosti uporabe. Ob tem, da se je prej predstavljalo, kako smo pripravljeni. To me asociira na nekaj strelov v zrak, po tem bi se pa spraševali, kako smo lahko porabili dvajset nabojev, glede na to, da imamo vojno stanje. Menim, da bi se morali takrat vprašati, zakaj nismo priskrbeli dovolj zaščitnih mask, ko je bil še čas za to. Februarja smo bili v prednosti pred drugimi državami, promet je potekal še nemoteno. To priložnost smo žal zapravili. Zdaj so težave pri dobavi zaščitnih sredstev, saj jih naenkrat potrebuje tri četrtine sveta.
Da Slovenci ne bi znali pravilno uporabljati mask, je po besedah zdravnika podcenjujoča trditev.
Glede nošenja mask se pojavljajo tudi zadržki, češ da jih ljudje ne bodo znali pravilno nositi in da bodo naredile več škode kot koristi.
V času, ko zna vsak rokovati s pametnim telefonom, je podcenjujoča trditev do Slovencev, da ne bodo znali pravilno uporabljati mask. Zelo hitro je mogoče širšo populacijo naučiti pravilne uporabe.
Prebral sem tudi vaš zapis, v katerem ste bili kritični do ljubljanskega župana Zorana Jankovića, češ da ni pravočasno zaprl ljubljanskih lokalov.
Zmotilo me je stališče župana, da ne bo tekmoval v zapiranju lokalov. To je pomenilo neko razdvajanje slovenske javnosti. Mislim, da bi morali takrat vsi nastopati enotno. V Mariboru je ta ukrep župan izvedel sam, v Ljubljani pa se je čakalo do zadnjega trenutka. Vsak dan je pomemben, ker vemo, da se virus izredno hitro širi. Mislim, da je zdaj zelo pomembno, da politika nastopa enotno, saj imamo skupnega sovražnika. To je novi koronavirus. Gre za vse Slovence.
Vsem nam ukrepi, ki se izvajajo, predstavljajo težavo. Nekaterim manjšo, drugim večjo. A treba se je zavedati, da moramo te ukrepe zdržati, da bomo imeli varno prihodnost. Tukaj nima smisla slovenske javnosti razdvajati in hujskati, da so ukrepi prehudi in prestrogi. Ker niso. V državah, ki imajo mnogo daljšo tradicijo demokracije, so ukrepi še strožji, bolj striktni, vojska je nekje prisotna na mejah ali celo v mestih. Kljub temu ni očitkov medijev, da se v državi izvajajo vojaški ukrepi oziroma se te države ne označuje za vojaške. Zadnje je v tem času škodljivo, ker imam občutek, da se s tem skuša razdvajati slovensko javnost.
NIJZ se na stanje v Sloveniji, po mnenju sogovornika, ni ustrezno odzval.
V zadnjem času je tudi veliko razprav glede Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Nanj letijo kritike, da se je preslabo odzval na širjenje novega koronavirusa.
Zdaj je vsem jasno, da se NIJZ ni povsem ustrezno odzval. Vidimo, da je naredil nekatere napake. Presenečen sem bil, ko se je predlagalo splošno nošenje mask v širši populaciji, nato pa sem zasledil izjavo vodstva NIJZ, da to ni v skladu z njihovimi priporočili. Mislim, da sta se takrat vnesla dodaten nemir in dvom v javnosti. Na srečo opažamo, da prebivalstvo upošteva nošenje mask, tudi v drugih evropskih državah. Prav tako je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) objavila, da priporoča nošenje mask v širši populaciji. Napake se zgodijo vsem, tudi mnogim vladam in mednarodnim organizacijam.
Tudi WHO. Prav tako sta predsednik ZDA Donald Trump in predsednik britanska vlade Boris Johnson predolgo odlašala z ukrepi. Napake je treba priznati in popraviti. Menim, da je nujna enotnost vseh Slovencev, saj smo pred velikim in edinstvenim izzivom, tako zdravstvenim kot ekonomskim, zato bi bilo treba pustiti politične igrice ob strani.
57