Ponedeljek, 24. 2. 2020, 4.05
4 leta, 10 mesecev
Rešitelji bolnika, ki lahko zamaje Evropo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,84
6
Nemčija je še pred leti veljala za trdno državo s cvetočim gospodarstvom. Zdaj pa hodi po robu gospodarske recesije, ustaljena razmerja politične moči v državi se majejo, krepi se terorizem.
Okoli leta 1999 je Nemčija veljala za bolnika Evrope. Časi združitvenega optimizma iz leta 1990, ko je po padcu Berlinskega zidu iz dveh Nemčij po hladni vojni spet nastala le ena, so nepreklicno minili. Nemško gospodarstvo je nazadovalo, v državi je bilo štiri milijone brezposelnih.
Reformator Schröder in Kohlova deklica
Sledile so grenke reforme, ki jih je uvedel socialdemokratski nemški kancler Gerhard Schröder, zlasti na trgu dela. Število brezposelnih se je, tudi s pomočjo številnih slabo plačanih služb, zmanjšalo. Postavljeni so bili temelji za nemške izvozne rekorde v prihodnjih letih, toda ceno za reforme sta plačala Schröder in njegova SPD. Stranka se je razklala, levo krilo se je odcepilo in se kmalu s stranko nekdanjih vzhodnonemških komunistov združilo v Levico (Die Linke).
Petinšestdesetletna Angela Merkel je nemška kanclerka od leta 2005, CDU je vodila med letoma 2000 in 2018. Na vrhuncu moči je bila med letoma 2013 in 2015, ko so ji celo rekli "kraljica Evrope". Zaton njene moči se je začel z migrantsko krizo.
Na oblast se je leta 2005 zavihtela nekdanja Kohlova deklica Angela Merkel in deset let skoraj brezskrbno uživala sadove Schröderjevih reform. Precej z lahkoto je Nemčija prebrodila tudi evrsko krizo in na koncu julija 2015 stisnila v kot tudi Ciprasovo Grčijo. V obdobju evrske krize je sicer nastala Alternativa za Nemčijo (AfD), a ko se ji leta 2013 ni uspelo prebiti v nemški zvezni parlament, se je zdelo, da bo prej ali slej propadla.
Migrantska kriza in zaton kraljice Evrope
A migrantsko-begunska kriza, ki je udarila pozno poleti in zgodaj jeseni 2015, je vse obrnila na glavo. Na površju se je zdelo, da vsa Nemčija kot en mož stoji za mnenjem Merklove, da se bodo zmogli spopasti z migrantsko krizo (Wir schaffen das), a pod površjem se je zlasti v vzhodnih nemških zveznih deželah med ljudmi vse bolj krepilo nezadovoljstvo zaradi politike odprtih vrat za migrante in begunce. To nezadovoljstvo je bilo veter v jadra AfD, ki je nizala uspeh za uspehom in se na koncu leta 2017 prebila tudi v bundestag. In nič več ni bilo tako kot prej.
Na kongresu v Hamburgu decembra 2018 je 64-letni konservativec Friedrich Merz, ki je dolgoletni nasprotnik Angele Merkel, za las izgubil boj z AKK. Po anketi, v katero še ni bil vključen Röttgen, bi se Merz najbolje odrezal med kandidati za predsednika CDU na volitvah v bundestag.
Moč Merklove, ki so jo leta 2013 nekateri razglašali za kraljico Evrope, se je krhala. A težava za Nemčijo je bila, da kakšne velike alternative zanjo ni bilo. V CDU je bil nekdaj njen velik tekmec Friedrich Merz, ki pa je izgubil znotrajstrankarski boj z Merklovo in je leta 2009 zajadral v poslovni svet. Velikega upa nemških konservativcev, Bavarca Karla-Theodorju zu Guttenberg iz vrst CSU, je leta 2011 pokopalo razkritje, da je njegov doktorat plagiat.
Pomanjkanje nadarjenih voditeljev
Dolga leta je za kronsko princesko Merklove veljala Ursula von der Leyen. A se je izkazalo, da je von der Leynova nadpovprečna le pri številu otrok, ne pa tudi pri voditeljskih sposobnostih. Namesto Nemčije zdaj v bruseljski palači Berlaymont vodi Evropsko komisijo. Za kratek čas je kot zvezda CDU zasvetila čedna Julia Klöckner, a se je po njenih neuspešnih naskokih na čelo zvezne dežele Porenje-Pfalško ugotovilo, da nima glavne sposobnosti uspešnega politika – sposobnosti zmagovati.
Zdelo se je, da je ženska, ki zna zmagovati in bi lahko zamenjala Merklovo, Annegret Kramp-Karrenbauer iz Posarja, ki je to zvezno deželo vodila med letoma 2011 in 2018. Ker je bila tudi zelo priljubljena v stranki (leta 2018 je na kongresu CDU skoraj 99 odstotkov delegatov podprlo njeno imenovanje za generalno tajnico stranke), se je zdelo, da so našli pravo naslednico Merklove. Decembra 2018 je AKK, kot na kratko Nemci rečejo Annegret Kramp-Karrenbaur, na kongresu CDU v Hamburgu tesno premagala povratnika v politiko Merza in postala nova predsednica stranke.
Polom mini Merklove in kaos v Turingiji
A mini Merklova, kot tudi pravijo AKK, CDU ni izvlekla iz krize. Vse bolj so stranki dihali za ovratnik Zeleni, težava pa je bila tudi, ker se je pojavilo nekakšno dvovladje. AKK je sicer namesto Merklove vodila CDU, toda hkrati je ta še vztrajala v kanclerski pisarni. Ždenje v senci Merklove, bi lahko rekli. Dokončno je položaj postal nevzdržen, ko je bil nedavno v Turingiji za novega ministrskega predsednika dežele v deželnem parlamentu izvoljen liberalec Thomas Kemmerich, in to z glasovi CDU in AfD.
Migrantska kriza je dala krila stranki AfD, ki je zlasti močna na vzhodu Nemčije. Nenapisano pravilo nemških strank, da ne sodelujejo z AfD, so prekršili poslanci turinške CDU in FDP. Ti so v turinškem deželnem parlamentu skupaj s poslanci AfD, ki jih vodi Björn Höcke (desno), za novega ministrskega predsednika v Turingiji izvolili liberalca Thomasa Kemmericha.
Skupno glasovanje krščanskih demokratov s poslanci AfD je razburkalo nemško politično prizorišče, še zlasti zato, ker je prvi mož AfD v Turingiji Björn Höcke, ki je tudi vodja desnega nacionalnega krila stranke na državni ravni. Takoj so se pojavile primerjave z vzponom Adolfa Hitlerja, Kemmerich je po 24 urah odstopil, liberalci in krščanski demokrati so se začeli posipati s pepelom, AKK pa je 10. februarja napovedala svoj odstop s čela stranke. CDU bo moral tako na kongresu letos poleti znova izbrati novega vodja CDU. V igro se je tako znova vrnil Merz, ki zastopa konservativno krilo CDU, tudi mladi konservativec, zdravstveni minister Jens Spahn, ki bi ga zaradi odkrite homoseksualnosti lahko poimenovali za nemškega Peta Buttigiega, bo znova kandidiral.
Bo novi kancler nemški George Clooney?
Bolj liberalno linijo Merklove bo na kongresu zastopal ministrski predsednik Severnega Porenja-Vestfalije Armin Laschet. Prve ankete so pokazale, da bi imel na naslednjih nemških parlamentarnih volitvah največ možnosti za zmago nad vodjo Zelenih Robertom Habeckom Merzem. Precej presenetljivo je nato kandidaturo napovedal Norbert Röttgen, ki prav tako kot Laschet spada v liberalni del CDU, ta je po avstrijskem zgledu naklonjen koaliciji z Zelenimi po prihodnjih nemških volitvah.
CDU bo letos poleti dobila novega vodjo. Liberalno krilo stranko bo na kongresu poleg ministrskega predsednika zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija Armina Lascheta predstavljal tudi 54-letni Norbert Röttgen (levo). Ta velja za enega od najbolj inteligentnih privržencev kanclerke Angele Merkel.
Vedno elegantni Röttgen, ki velja za spretnega in dobrega govornika, je vodja odbora za zunanjo politiko v nemškem zveznem parlamentu. Nemški mediji so mu tudi nadeli vzdevek George Clooney iz Meckenheima. Röttgen zagovarja stališče, da je treba znova združiti funkciji predsednika CDU in nemškega kanclerja, vprašanje pa je, koliko je nad tem navdušena Merklova, ki je napovedala svoj odhod iz kanclerske pisarne šele po volitvah leta 2021.
Ali je Nemčija pripravljena na moško kanclerko?
Vsekakor bo CDU letos poleti skoraj zagotovo po 20 letih na svojem čelu spet dobila moškega. Podobno bo verjetno prej ali slej tudi na kanclerskem položaju. Nemški Die Welt je tako napisal, da je po Merklovi in AKK minil čas žensk in se obenem ironično spraševal, ali je Nemčija pripravljena za moško kanclerko.
Sedeminpetdesetletna Annegret Kramp-Karrenbauer je zaradi zvestobe politiki Merklove dobila vzdevek "Mini Merklova". A na čelu stranke se ni najbolj odrezala, imela je šibko avtoriteto, Nemci v njej tudi niso nikoli videli osebe, ki bi lahko stopila v kanclerske čevlje Merklove.
Vsekakor bo novi rešitelj Nemčije imel pred seboj veliko izzivov, saj je država na nevarni poti, da spet postane bolnik Evrope. Nemško gospodarstvo bi lani skoraj zdrsnilo v recesijo, zaradi brexita, vzpona Trumpovega protekcionizma in trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko bo stanje svetovnega gospodarstva v bližnji prihodnosti še vedno negotovo, kar seveda ni v prid Nemčiji, ki je odvisna od svojega izvoza. Seveda bi večje težave, v katere bi zdrsnila Nemčija, prej ali slej udarile tudi Slovenijo, saj je Nemčija naša največja gospodarska partnerica. Zaradi brexita bo verjetno morala Nemčija v prihodnje dajati več denarja v bruseljsko blagajno.
Tudi negotovo stanje na nemškem političnem prizorišču se bo verjetno še vedno nadaljevalo. Zdi se, da še ni konca vzpona AfD. Notranjepolitično ozračje v državi pa še poslabšujejo dramatični dogodki, kot je nedavni teroristični napad v Hanauu, kjer je asocialni desni skrajnež z nagnjenostjo do teorij zarot umoril devet priseljencev, nato pa še sebe in svojo mamo.
6