Ponedeljek, 16. 3. 2020, 4.00
4 leta, 1 mesec
Črni scenariji: koliko smrtnih žrtev bo zahteval novi koronavirus?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,03
42
Ubijalski novi koronavirus, ki povzroča bolezen covid-19, je trenutno največja grožnja človeštvu. Za zdaj je videti, da so širjenje omejili samo v njegovi "domovini" Kitajski, saj se drugod po svetu vse bolj širi, tudi v Sloveniji.
Smrtonosni koronavirus, ki povzroča bolezen covid-19, je v zadnjih tednih postal glavni strah in trepet na svetu. Ker gre za nov in še precej skrivnosten virus, znanstveniki še vedno ne vedo zagotovo, kaj svet čaka v prihodnjih mesecih.
Na začetku je bil novi koronovirus za večino ljudi po svetu samo oddaljena zgodbe iz Kitajske, ki ne bo nikoli potrkala na njihova vrata. Šele v zadnjih tednih, še zlasti pa v zadnjih dneh pa je virus pognal strah v kosti skoraj celotnemu človeštvu. Poleg tega je dobesedno omrtvičil svetovno gospodarstvo in posamezne države, ki so najbolj na udaru ubijalskega virusa. Ta kosi predvsem med starejšimi in tistimi, ki že imajo kakšno hudo bolezen od prej.
(Pre)optimističen pogled
Pogledi znanstvenikov in zdravnikov na to, kaj se dogaja in kaj se bo v prihodnosti zgodilo z novim koronavirusom, so precej različni. Ne eni strani imamo dokaj optimističen pogled, ki ga, na primer, zagovarja prvi mož nemškega zdravniškega društva Andreas Gassen. Ta meni, da covid-19, tudi če bo smrtnost dvakrat ali trikrat večja od gripe, vsekakor ni bolezen, ki bi jo lahko primerjali z zelo hudimi nalezljivimi boleznimi, kot so ebola, črne koze ali kuga.
Ubijalski koronavirus je svoj pohod začel lani decembra na Kitajskem. Tam se je po uradnih podatkih z novim koronavirusom okužilo več kot 80 tisoč ljudi, od tega jih je že več kot 3.000 umrlo, več kot 60 tisoč okuženih pa je že okrevalo.
Covid-19 tako ni bolezen, ki bi lahko čez noč izbrisala polovico Nemčije, še poudarja Gassen, ki je prepričan, da so medijski odzivi na novi koronavirus pretirani in panični. Njegovo stališče je bilo podobno tudi pred tedni, ko je dejal, da je koronavirus za zdaj v Nemčiji bolj medijska kot medicinska težava. Se mu pa zdi ključno, da se širjenje koronavirusa čim bolj upočasni, da ne bo prevelikega šoka v nemškem zdravstvenem sistemu, kot smo mu zdaj priča v Italiji.
Mož, ki se najbolj spozna na ubijalski koronavirus
Vsekakor pa je glavni nemški poznavalec novega koronavirusa 48-letni virolog (strokovnjak za viruse) Christian Drosten iz berlinske bolnišnice Charité. Je tudi glavni svetovalec nemškega zdravstvenega ministra Jensa Spahna. Nemški mediji Drostna označujejo tudi za moža, ki ve več o novem koronavirusu kot Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Na prvi pogled malce pretirana izjava, a le na prvi pogled, kajti Drosten je že v času izbruha epidemije sarsa v letih 2002-2003 sodeloval pri njegovem odkritju in s kolegi izdelal prvi diagnostični test za njegovo odkrivanje. Prav tako je prvi razvil teste za odkrivanje novega koronavirusa, ki so bili že sredi letošnjega januarja na voljo vsemu svetu.
Najbolj znan nemški virolog Christian Drosten je prepričan, da se bo s koronavirusom verjetno okužilo od 60 do 70 odstotkov ljudi (za Slovenijo bi to pomenilo, da se bo na koncu okužilo od 1,2 do 1,4 milijona ljudi). Vprašanje je le, v kolikšnem času.
V pogovoru za časopis Berliner Morgenpost je Drosten v začetku marca dejal, da se bo po njegovih domnevah z novim koronavirusom verjetno okužilo od 60 do 70 odstotkov ljudi. Ni pa znano, v kolikšnem času. To lahko traja tudi dve leti ali več. Velika težavo bo, če se bo to zgodilo v krajšem času, zato je treba izbruh koronvirusa čim bolj omejiti ali vsaj upočasniti njegovo širjenje. Če se bo njegovo širjenje upočasnilo, se bosta zdravstvo in gospodarstvo bolje pripravila na ta virus.
Koliko bo na koncu mrtvih?
Drosten dvomi, da bo pandemija koronavirusa tako smrtonosna kot španska gripa v letih 1918 in 1919. Posledice novega koronavirusa bodo bolj podobne posledicam pandemij gripe iz let 1957 in 1968. Po njegovi oceni za Nemčijo bo novi koronavirus v najhujšem primeru povzročil 0,5-odstotno smrtnost med okuženimi (okužilo naj bi se 56 milijonov Nemcev), kar pomeni okoli 278 tisoč mrtvih. Ni pa jasno, v kolikšnem času se bo to zgodilo, to je odvisno od hitrosti širjenja bolezni. Na leto sicer v Nemčiji umre 850 tisoč ljudi.
V Evropi je glavno žarišče koronavirusa postala naša zahodna soseda Italija. Po številu okuženih na milijon prebivalcev je na prvem mestu na svetu, po številu smrti pa zaostaja samo še za Kitajsko. Zdaj je postala vsa Italija velika karantena.
Bolj optimističen je Drostnov nemški kolega Alexander Kekule (pravnuk slavnega nemškega kemika Augusta Kekuleja, ki je s svojimi odkritji omogočil razcvet nemške kemične industrije). Po mnenju Kekuleja bo po najbolj črnem scenariju v Nemčiji zaradi novega koronavirusa umrlo 40 tisoč ljudi. Če ti dve številki prilagodimo Sloveniji, ki ima 40-krat manj prebivalcev kot Nemčija, dobimo številki 7.000 in 1.000. Obstajajo pa tudi višje ocene smrtnosti. Svetovna zdravstvena organizacija govori o 3,4-odstotni smrtnosti (tolikšna je smrtnost med uradno prijavljenimi primeri okužbe s koronavirusom), prve kitajske raziskave so govorile o 2,3-odstotni smrtnosti.
Bo toplo vreme ustavilo koronavirus?
Veliko je tudi ugibanj, ali se bo s toplejšim vremenom pandemija koronavirusa zaustavila. Drosten je najprej menil, da se bo poleti širjenja virusa zaustavilo, zdaj pa ni več prepričan o tem. Da se bo širjenje koronavirusa poleti zaustavilo, meni profesor patologije na univerzi v Hongkongu John Nicholls. Kot je dejal v pogovoru za Accuweather.com, virusi ne marajo treh stvari: sončne svetlobe, visokih temperatur in vlage. Zanj je novi koronavirus pravzaprav zelo huda oblika nahoda in ga ni mogoče primerjati s sarsom in mersom, ki prav tako kot novi koronavirus spadata v družino koronavirusov. V to skupino virusov spadajo tudi virusi, ki povzročajo navaden prehlad.
Podatki, da se koronavirus širi tudi na južni polobli (med drugim tudi na jugu Brazilije), kjer je zdaj poletje, ne obetajo, da se bo na severni polobli širjenje virusa ustavilo, ko bo prišlo toplejše vreme.
Bolj črnogleda sta profesor epidemiologije na Harvardu Marc Lipsitch in Marc Osterholm, direktor Centra za raziskovanje nalezljivih bolezni na univerzi v Minnesoti. Lipsitch meni, da toplejše vreme verjetno ne bo bistveno omejilo širjenja virusa. Lipsitch poudarja, da je bilo širjenja sarsa leta 2003 zaustavljeno zaradi skrajno intenzivnih posegov za zagotavljanje javnega zdravja v kitajskih mestih, Hongkongu, Vietnamu, na Tajskem, v Kanadi in drugod po svetu. To je med drugim pomenilo osamitev okuženih, karanteno za ljudi, ki so imeli stike z okuženimi, večjo socialno distanco med ljudmi in podobno. Na koncu je sars okužil več kot 8.000 ljudi, od katerih jih je umrlo 774. Tudi pri ustavitvi širjenja novega koronavirusa bodo imeli pomembno vlogo zdravstveni sistemi posameznih držav.
Ustavljanje koronavirusa je podobno ustavljanju vetra
Enako zadržan je Osterholm, ki je napore, da bi ustavili širjenje novega koronavirusa, opisal z besedami, da je to podobno, kot da bi poskušali zaustaviti veter. Osterholm je v pogovoru z Joejem Roganom za njegov podcast med drugim dejal, da bo ustavitev širjenja bolj povezana z dobrimi zdravstvenimi politikami kot s toplejšim vremenom. Tako je bilo s sarsom, ki je bil res ustavljen junija 2003, kar pa ni bilo povezano z vremenom, ampak uspešno osamitvijo bolnikov.
Video: Pogovor Joeja Rogana in Marca Osterholma
Tudi mers, ki je najprej izbruhnil na Arabskem polotoku, se širi tudi pri visokih temperaturah. "Vedno govorim ljudem, da ravnamo, kot da bi bil koronavirus nekakšen snežni vihar – dva ali trije dnevi motenj, nato pa bo spet kot ponavadi. V resnici je to zima koronavirusa. Ta zima lahko traja še od tri do šest mesecev."
42