SiolNET. Novice Svet
5,44

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Morilska španska gospa in črna smrt

Smrtonosna bolezen v Ljubljani v preteklosti pokosila na stotine ljudi

5,44

termometer

V zadnjih tednih se po svetu širi strah pred koronavirusom. To je zadnja v vrsti nalezljivih bolezni, s katero se mora spopasti človeštvo. Številne od teh bolezni so bile veliko hujše, kot je za zdaj koronavirus.

To, kar je letos oziroma od decembra lani koronavirus, je bila spomladi 2009 prašičja gripa. Ker je prvič izbruhnila v Mehiki, se je je prijelo tudi ime mehiški virus. Zaradi novega tipa virusa gripe je po vsem svetu zavladala panika. Ves svet se je v strahu spraševal, ali lahko izbruhne pandemija, ki bi ogrozila celotno človeštvo.

Posledice prašičje in ptičje gripe

Na koncu se strahovi o pandemiji, ki bo ogrozila človeštvo, niso uresničili. Je pa leta 2009 po vsem svetu po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) zaradi prašičje gripe umrlo 14.286 ljudi, od tega v državah EU in EFTE 2.290, v Severni Ameriki pa 3.642. V Sloveniji je leta 2009 zaradi te gripe umrlo 13 ljudi.

Prašičja gripa je leta 2009 izbruhnila v Mehiki. Oblasti v tej državi so poskušale širjenje bolezni preprečiti tudi s tem, da so zaprle vse javne institucije, kar pa ni zaustavilo virusa. Ta je prišel tudi v Slovenijo in leta 2009 zahteval življenja 13 ljudi. Prašičja gripa je leta 2009 izbruhnila v Mehiki. Oblasti v tej državi so poskušale širjenje bolezni preprečiti tudi s tem, da so zaprle vse javne institucije, kar pa ni zaustavilo virusa. Ta je prišel tudi v Slovenijo in leta 2009 zahteval življenja 13 ljudi.

Leta 2005 je po svetu zavladala panika zaradi virusa ptičje gripe oziroma aviarne influence. Januarja tega leta je epidemija ptičje gripe izbruhnila med perutnino v Vietnamu. Ptice so virus širile v druge države, tudi v evropske. Februarja 2006 so odkrili virus ptičje gripe pri labodu, ki so ga našli na obrežju Drave pri Mariboru, tako da je vsa Slovenija postala območje visokega tveganja.

Leta 2005 je v Vietnamu izbruhnila epidemija ptičje gripe, ki se je razširila tudi v druge države. Ptičja gripa je okužila tudi nekatere ljudi, a se na srečo ni razvila svetovna pandemija, ki bi po ocenah nekaterih znanstvenikov zahtevala do 150 milijonov mrtvih. Leta 2005 je v Vietnamu izbruhnila epidemija ptičje gripe, ki se je razširila tudi v druge države. Ptičja gripa je okužila tudi nekatere ljudi, a se na srečo ni razvila svetovna pandemija, ki bi po ocenah nekaterih znanstvenikov zahtevala do 150 milijonov mrtvih. Septembra 2005 je David Nabarro, koordinator Združenih narodov za ptičje in človeške gripe, posvaril, da bi izbruh ptičje gripe med ljudmi lahko povzročil od pet milijonov do 150 milijonov žrtev. Na srečo se to ni zgodilo, čeprav so odkrili primera prenosa ptičje gripe na človeka in je nekaj ljudi zaradi ptičje gripe tudi umrlo. Skupaj je leta 2005 zaradi ptičje gripe po svetu umrlo 74 ljudi.

Strah vzbujajoči sars

Veliko straha je v kosti pognal tudi izbruh sarsa na Kitajskem leta 2002. Zaradi sarsa je med novembrom 2002 in julijem 2003 umrlo 774 ljudi. Tudi sars je vrsta koronavirusa in se je na ljudi razširil z živali. Verjetno so nosilci tega virusa netopirji, ki so okužili živali, ki so prišle nato v stik z ljudmi na kitajskih tržnicah živih živali. Sars in najnovejši koronavirus (njegovo uradno ime je sars-cov-2, bolezen, ki jo povzroča, pa covid-19), ki so ga odkrili lani decembra v Wuhanu, imata okoli 80 odstotkov skupnega genoma.

Leta 2002 je na Kitajskem izbruhnil sars, ki je vrsta koronavirusa. Sars je bolj smrtonosen kot najnovejši koronavirus iz Wuhana, a ker je okužil manj ljudi, je vzel manj življenj. Med novembrom 2002 in julijem 2003 je zaradi sarsa umrlo 774 ljudi. Leta 2002 je na Kitajskem izbruhnil sars, ki je vrsta koronavirusa. Sars je bolj smrtonosen kot najnovejši koronavirus iz Wuhana, a ker je okužil manj ljudi, je vzel manj življenj. Med novembrom 2002 in julijem 2003 je zaradi sarsa umrlo 774 ljudi. Čeprav je zaradi sarsa umrlo manj ljudi kot zaradi koronavirusa covid-19, pa je sars veliko bolj smrtonosen, saj je zaradi njega umrlo 9,6 odstotka vseh okuženih, medtem ko je koronavirus covid-19 v povprečju usoden za od enega do dveh odstotkov okuženih (največja smrtnost je med ljudmi, ki so starejši od 80 let).

Razvpita španska gripa

Koronavirus, sars, ptičja in mehiška gripa so se do zdaj izkazale za veliko manj smrtonosne nalezljive bolezni, kot je bila po prvi svetovni vojni razvpita španska gripa. Če je prva svetovna vojna zahtevala življenja 16 milijonov ljudi, je španska gripa, znana tudi pod imenom španska gospa ali francoska gripa, v treh valovih od marca 1918 do spomladi 1919 po vsem svetu po ocenah odnesla od 20 do 100 milijonov ljudi. Če se na primer smrtonosnost koronavirusa viša s starostjo, je španska gripa morila zlasti ljudi, ki so bili stari od 20 do 35 let.

Po najvišjih ocenah je španska gripa okužila do pol milijarde ljudi. V Sloveniji je drugi, najbolj smrtonosni val gripe začel razsajati spomladi 1918. Med septembrom 1918 in februarjem 1919 so v Ljubljani umrli 403 ljudje, največ oktobra, 257 ljudi.

Skupaj je v Kraljevini SHS v letih 1918/19, kjer so Slovenci predstavljali slabo desetino prebivalstva, zaradi gripe umrlo več kot 60 tisoč ljudi (vir: Mateja Hrastar, Teta hripca, Mladina).

Španska gripa je povzročila hitro, a mučno smrt. Številni bolniki so umrli nekaj ur po tem, ko so se pojavili prvi simptomi. Bolnišnice so bile prenatrpane, mrtvih je bilo toliko, da vseh niso mogli takoj pokopati. Španska gripa je povzročila hitro, a mučno smrt. Številni bolniki so umrli nekaj ur po tem, ko so se pojavili prvi simptomi. Bolnišnice so bile prenatrpane, mrtvih je bilo toliko, da vseh niso mogli takoj pokopati. Foto: Thinkstock

Iz Kansasa v Francijo

Čeprav se je smrtonosne gripe prijelo ime španska, pa je izbruhnila daleč stran od Pirenejskega polotoka, v ameriškem vojaškem oporišču v ameriški zvezni državi Kansas. Najprej je za gripo zbolel kuhar v oporišču, bolezen pa se je nato razširila na druge vojake in pozneje tudi na druga ameriška vojaška oporišča. Ker so ameriški vojaki odšli na staro celino, da bi se na strani antantnih sil bojevali proti Nemčiji na zahodni fronti, je smrtonosni virus stopil tudi na evropska tla.

Maja 1918 so zaradi gripe že začeli bolehati tudi francoski vojaki. Iz Francije se je gripa razširila tudi v druge države, med drugim v južno sosedo Španijo. Ker Španija ni bila v vojni, so mediji lahko poročali brez cenzure. Tako so se o novi, skrivnostni bolezni prvi razpisali španski novinarji, gripa pa je tako dobila ime španska gripa. Ta se je razširila tudi v Rusijo, Indijo, Kitajsko in Afriko.

Vojaki s fronte prinesejo bolezen

Še bolj smrtonosen kot prvi val španske gripe je bil drugi val, ki se je začel avgusta 1918, nato je novembra 1918 sledil še tretji val. Ta val so razširili vojaki, ki so se s fronte vračali nazaj domov. V zmagovalnih državah so se civilisti veselili z vojaki, jih objemali in poljubljali ter tako nevede širili strašno bolezen. Tretji val, ki je bil bolj smrtonosen kot prvi val, a manj kot drugi, je pojenjal spomladi 1919.

Španska gripa je povzročila hitro, a mučno smrt. Številni bolniki so umrli nekaj ur po tem, ko so se pojavili prvi simptomi. Bolnišnice so bile prenatrpane, mrtvih je bilo toliko, da vseh niso mogli takoj pokopati. Seveda je po svetu zavladal neverjeten preplah. Ljudje so nosili zaščitne maske, se izogibali stikov, ponekod sta bila prepovedana javno pljuvanje in kašljanje.

Grozljiva črna smrt

Najbolj strah vzbujajoča in smrtonosna bolezen v zgodovini človeštva pa je bila seveda kuga. Ta je bakterijska infekcijska bolezen, ki jo povzroča bakterija z latinskim imenom Yersinia pestis. Nosilci bolezni so živali, predvsem glodavci, iz okuženega glodavca pa se bolezen na človeka prenese z bolho.

Črno smrt, ki je verjetno prvič izbruhnila na Kitajskem, so menda v Evropo leta 1347 prinesli genovski trgovci iz Krima. V nekaj letih je ta kuga pomorila od 30 do 60 odstotkov vsega evropskega prebivalstva. Črno smrt, ki je verjetno prvič izbruhnila na Kitajskem, so menda v Evropo leta 1347 prinesli genovski trgovci iz Krima. V nekaj letih je ta kuga pomorila od 30 do 60 odstotkov vsega evropskega prebivalstva.

Glodavci in bolhe so bili krivi tudi za najbolj smrtonosno pandemijo kuge, tako imenovano črno smrt, ki je kosila po svetu sredi 14. stoletja. Ime je dobila po črnih lisah, ki so zaradi notranjih krvavitev nastale na telesih obolelih. Črna smrt se je začela na Kitajskem in se je po svilni poti širila na zahod. Leta 1344 in 1345 so Tatari oblegali genovsko kolonijo Kafa (današnjo ime Feodozija) na polotoku Krim. Med Tatari je izbruhnila kuga, ti pa so nato trupla umrlih s katapulti izstreljevali v genovsko trdnjavo.

Genovčani prinesejo črno smrt v Italijo

Genovski trgovci so prestrašeni pobegnili s svojimi ladjami, s sabo pa nosili bolezen. Oktobra 1347 so genovske ladje prišle do Sicilije, leto pozneje v Genovo in Benetke. Kuga oziroma črna smrt se je iz Italije razširila tudi v druge evropske dežele, leta 1351 tudi v severozahodno Rusijo. Širila se je tudi v arabske države in dosegla Bagdad in Meko. Črna smrt se je širila po trgovskih poteh, zato so bili kraji, ki so bili manj vpeti v trgovinske tokove, manj izpostavljeni bolezni.

Po ocenah je črna smrt pomorila od 30 do 60 odstotkov takratnega evropskega prebivalstva, po vsem svetu pa od 75 do 200 milijonov ljudi. Evropa je menda potrebovala kar 200 let, da se je število ljudi vrnilo na stanje pred črno smrtjo.

cerkev Novice Zaradi koronavirusa iz slovenskih cerkva umikajo blagoslovljeno vodo #video Sprehajalca v Tokiu Novice S koronavirusom se je okužila že drugič #video Koronavirus v Avstriji Novice Na Hrvaškem za koronavirusom zbolela še dva človeka, prva žrtev v Veliki Britaniji #video

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 14
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin