Torek, 17. 9. 2019, 8.43
4 leta, 7 mesecev
"Ne razumemo, zakaj bi se Fides v tem trenutku vpletal v ta dokument"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,33
5
Zaposleni v zdravstvu opozarjajo, da dokument o poklicnih aktivnostih in kompetencah v zdravstveni negi bolnike postavlja v nevarnost.
Nova razmejitev dela medicinskih sester v zdravstveni negi postavlja bolnike v nevarnost, pravijo zaposleni v zdravstvu. "Bolniki so v večji nevarnosti za nastanek zdravstvenih zapletov, k čemur bi botrovale preobremenjenost, zmedenost ali nepazljivost zaposlene, ki skrbi zanje," meni diplomirani zdravstveni delavec Klemen Šuligoj. Predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman medtem opozarja, da je šempetrska bolnišnica že več let kadrovsko podhranjena, do pozivov zdravniških sindikatov k odpravi dokumenta o poklicnih aktivnostih in kompetencah pa je kritična: "Žakelj z denarjem je samo eden, v vsej tej zgodbi pa gre zagotovo tudi za denar."
"Pri nas se ne dela tako kot pred prvim septembrom, ampak se strogo upošteva dokument o kompetencah. Nekatere srednje medicinske sestre ne smejo več opravljati dela, ki ga znajo in so ga opravljale do takrat. Dela se v skladu s tem, kar zahtevajo kompetence, delo pa je zaradi tega krepko okrnjeno," pripoveduje zdravstveni tehnik in sindikalni zaupnik sindikata Florence Pergam Klemen Šuligoj, ki se je na naše uredništvo obrnil s pismom, v katerem opisuje skrb vzbujajoče razmere na oddelkih intenzivne terapije v šempetrski bolnišnici od prvega septembra dalje.
Za sedem bolnikov je skrbela ena medicinska sestra
V samo šestnajstih dneh, odkar je nova razmejitev dela srednjih in diplomiranih medicinskih sester v zdravstvenih zavodih dokončno začela veljati, medicinske sestre v šempetrski bolnišnici že odhajajo na bolniški dopust. Po navedbah Šuligoja so najbolj izgorele srednje medicinske sestre, ki so jim priznali kompetence diplomiranih kolegic, ter tako imenovane obposteljne diplomirane medicinske sestre, ki so ob upokojitvah in odhodih srednjih medicinskih sester prevzele njihove naloge.
V samo šestnajstih dneh, odkar je nova razmejitev dela srednjih in diplomiranih medicinskih sester v zdravstvenih zavodih dokončno začela veljati, medicinske sestre v šempetrski bolnišnici že odhajajo na bolniški dopust.
V preteklih dneh so tako imeli primer, ko je morala srednja medicinska sestra, ki so ji priznali kompetence, v nočni izmeni sama v polni meri poskrbeti za sedem pacientov, v pomoč pa ji je bila sodelavka, ki večine dela ne sme več opravljati. "Naša intenzivna enota ima sedem postelj. Prej je ena sestra v nočni izmeni skrbela za dva, tri, mogoče največ štiri bolnike. Glede na normative bi morala biti ena sestra na pacienta. Pri štirih bolnikih na sestro je zadeva še nekako obvladljiva, če pa je ena sestra odgovorna za sedem bolnikov, bi se lahko hipotetično zgodilo, da bi zamenjala določena zdravila," opozarja Šuligoj.
"Dokument o kompetencah postavlja bolnika v nevarnost"
Zaposleni na oddelku se po njegovih besedah trudijo, da se pri bolnikih ne bi pojavljali zapleti, vendar zagotovil za to, da v takšnem sistemu ne bi prišlo do napak, ki se pri bolnikih lahko spreobrnejo v hude in nepopravljive posledice, ni: "Dokument o kompetencah na splošno gledano postavlja bolnika v nevarnost. Bolniki so v večji nevarnosti za nastanek kakršnihkoli zdravstvenih zapletov, k čemur bi botrovale preobremenjenost, zmedenost ali nepazljivost zaposlene, ki skrbi zanje."
Minister za zdravje Aleš Šabeder je v začetku prejšnjega tedna obljubil, da bodo dokument o poklicnih aktivnostih in kompetencah v zdravstveni negi popravili.
Srednje medicinske sestre po njegovih besedah po novem opravljajo delo pomočnic: "Zdaj pomagajo pri hranjenju in umivanju bolnikov, merijo krvni tlak, temperaturo in urin, ki se nabere v vrečki, ter podatke vpisujejo na temperaturni list. Če pa neka aparatura, ki dozira zdravilo, s piskom zgolj signalizira, da se je nekaj na primer zamašilo, tega ne smejo več popraviti. Terapij ne smejo več opravljati, vse to delo pa odpade na kolegico, ki je z njo v nočni izmeni."
Vodstva zdravstvenih zavodov pritiskala na zaposlene, naj javnosti prikažejo drugačno sliko od realne
Spomnimo, da je zdravstveni minister Aleš Šabeder v začetku prejšnjega tedna sporočil, da bodo dokument o poklicnih aktivnostih in kompetencah v zdravstveni negi najkasneje v dveh mesecih popravili, del nalog pa vrnili srednjim medicinskim sestram, čeprav so te delo diplomiranih medicinskih sester opravljale manj kot dvanajst let.
Medtem ko je minister priznal, da so se z novimi pravili prenaglili, so v uredništvu Planeta prejeli več pisem, da se je v času poročanja o prej omenjeni problematiki nanje pritiskalo, naj v medijih prikažejo drugačno sliko od dejanske oziroma da sistem deluje. Da vodstva zdravstvenih zavodov ponekod zaposlenim ne dajo dovoljenja, da bi z razmerami seznanili medije in javnost, je v svojem pismu poudaril tudi Šuligoj.
Bolnikom ne smejo več vstaviti katetrov
Nemalokrat se sicer zgodi, da zdravniki od srednjih medicinskih sester še vedno zahtevajo, naj opravijo delo, ki ga po novem več ne smejo: "Imeli smo že čisto banalne primere, ko je srednja medicinska sestra, ki ji je zdravnik naročil, naj pacientki uvede urinski kateter, rekla, da tega več ne sme delati. Zdravnik jo je čudno pogledal in šel do diplomirane sestre, ki pa mu je na njegovo zahtevo odgovorila, da tega ni delala že dolgo časa," razlaga Šuligoj.
Nemalokrat se zgodi, da zdravniki od srednjih medicinskih sester še vedno zahtevajo, naj opravijo delo, ki ga po novem ne smejo več.
Po njegovih besedah na njihovem oddelku poskušajo delati skladno s kompetencami in zakonom, vendar težave nastanejo že ob prej omenjenih bolniških odsotnosti: "Že zdaj se spremlja in išče možnosti menjav in pomoči diplomiranih sester z nekaterih drugih oddelkov, vendar pa nam ti ne morejo preprosto posoditi svojega kadra, saj bodo sami ostali brez."
"Sistem deset oziroma enajst tisoč nasproti manj kot tisoč ni sistemska rešitev"
Šuligoj ob tem še poudarja, da dokument o poklicnih aktivnostih in kompetencah v zdravstveni negi rešuje položaj manj kot tisoč srednjih medicinskih sester v državi: "Ne gre za sistemsko rešitev. Sistem deset oziroma enajst tisoč srednjih medicinskih sester nasproti manj kot tisočim ni sistemska rešitev. Ta dokument je pripravljala ozka skupina ljudi v tajnosti, sam sem ga videl na predstavitvi na ministrstvu, nekaj dni kasneje pa ga je minister podpisal."
"Lahko rečem, da neke strašne volje po sodelovanju znotraj nege interne enote ni. Trudimo se, izvršni menedžment si želi pomagati in sodelovati, vendar mislim, da imamo na ravni srednjega menedžmenta tam še kar nekaj dela," dogajanje v šempetrski bolnišnici komentira predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman.
Na vprašanje, kakšne so mogoče rešitve za nastali položaj, Šuligoj odgovarja, da je leta 2014 kot član delovne skupine sodeloval pri pripravi dogovora o sistemski rešitvi za srednje medicinske sestre, ki bi jim prek aneksa h kolektivni pogodbi priznali plačilo za delo, pri katerem bi presegle kompetence: "To bi priznali vsem glede na katero od petih oblik sistema šolanja, ki so ga opravile. Ta sistemska rešitev bi reševala in ustrezno nagrajevala vse tiste zaposlene, ki so si z delom pridobile kompetence."
Po njegovih besedah srednje medicinske sestre ne pričakujejo, da jim bo kdo podaril izobrazbo. "O podarjenih izobrazbah ne moremo govoriti, lahko pa govorimo o poštenem plačilu za delo, ki ga opravljajo nad tistim, za kar so se izučile v srednji šoli. To so kompetence, ki jih moderni svet priznava in upošteva, razen pri nas, kjer smo morali izumiti neki zakonski člen, ki danes ne rešuje nič oziroma kvečjemu povzroča razkole med kadrom," dodaja Šuligoj.
Ažmanova: Strašne volje po sodelovanju znotraj nege interne enote ni
Dogajanje v šempetrski bolnišnici je na današnji novinarski konferenci komentirala tudi predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman. Po njenih besedah zbornica z vodstvom zdravstvene nege v omenjeni bolnišnici tesno sodeluje, tja so poslali tudi strokovnjakinje s področja zdravstvene nege in predlagali posamezne reorganizacijske spremembe.
"Lahko rečem, da neke strašne volje po sodelovanju znotraj nege interne enote ni. Trudimo se, izvršni menedžment si želi pomagati in sodelovati, vendar mislim, da imamo na ravni srednjega menedžmenta tam še kar nekaj dela," pojasnjuje Ažmanova. Poudarja, da je dokument o kompetencah med drugim pokazal tudi, da vodenje procesov v zdravstvu ne poteka na ravni ustanov, ampak na ravni posameznih klinik in oddelkov: "Zato je nekatere zadeve težko posploševati, uvajati red pa verjetno največji izziv."
"Zakaj bi se sindikat Fides, katerega članice niso medicinske sestre ali izvajalci zdravstvene nege, v tem trenutku vpletal v strokoven dokument stroke zdravstvene nege?" je do pozivov zdravnikov k ukinitvi dokumenta o kompetencah kritična Ažmanova. Na fotografiji predsednik Fidesa Konrad Kuštrin.
Glede navedb o izgorelosti medicinskih sester je Ažmanova dejala, da je šempetrska bolnišnica že več let kadrovsko nedohranjena: "S tem, da ostajajo tisti zaposleni, ki so v delovnem procesu že dolgo, ki imajo veliko kilometrine in več delovne dobe. Verjamem, da so se zaradi vseh pritiskov že tako ali tako izčrpali, zaradi tega, kar se dogaja v tem trenutku, pa samo še dodatno. Ne nazadnje vse to vpliva tudi na razpoloženje znotraj zdravstvenih timov."
"Ne razumemo, zakaj bi se Fides v tem trenutku vpletal v ta dokument"
Ažmanova kljub vsemu, kar se v zadnjih tednih v povezavi z dokumentom o kompetencah dogaja v zdravstvenih zavodih, verjame, da bolniki s strani izvajalcev zdravstvene nege še vedno dobijo najboljše možne zdravstvene storitve. "To je strokoven dokument, to je odraz tistega, kar se danes v slovenskem prostoru izobražuje, tistega, kar strokovnjaki znajo, in tistega, za kar so usposobljeni, ko zapustijo izobraževalni sistem," dokument o kompetencah brani predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege.
Ob tem poudarja, da je omenjeni dokument na površje naplavil vse anomalije, ki so v slovenskem zdravstvu nastale v zadnjih desetletjih: "Na te anomalije smo opozarjale tudi medicinske sestre, mediji so nas slišali, tisti, ki odločajo, pa morda ne. Težave se zdaj pojavljajo tam, kjer se v razvoj zdravstvene nege ni vlagalo."
Do pozivov zdravniških organizacij k odpravi omenjenega dokumenta je Ažmanova kritična. "Zakaj bi se sindikat Fides, katerega članice niso medicinske sestre ali izvajalci zdravstvene nege, v tem trenutku vpletal v strokoven dokument stroke zdravstvene nege? Verjetno je odgovor lahko najti, saj se isti Fides že 25 let dejansko bori za pravice, delovne pogoje in več denarja ene poklicne skupine. Žakelj z denarjem je samo eden, v vsej zgodbi pa gre zagotovo tudi za denar," še dodaja predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege.
Odziv bolnišnice: Sestre delajo v skrbi za varnost bolnikov in tako, da ne pride do preseganja kompetenc
Iz šempetrske bolnišnice so sporočili, da vodstvo bolnišnice deluje v skladu z določili 38. člena ZZDej-K in sprejetim dokumentom o poklicnih aktivnostih in kompetencah v zdravstveni negi. "Zaposlene medicinske sestre v našem zavodu, ki so vključene v proces dela, s polno odgovornostjo opravljajo svoja dela in naloge do bolnika na način, da ne prihaja do preseganja kompetenc in v skrbi za varnost bolnikov," so poudarili.
Kot so pojasnili, se v njihovi ustanovi srečujejo s problematiko pomanjkanja medicinskih sester, in sicer tako srednjih kot tudi diplomiranih: "Že več let na trgu dela ni dovolj srednjih in diplomiranih medicinskih sester, da bi lahko zapolnili nezasedena delovna mesta. Stanje kadrovske zasedenosti na bolniških oddelkih ni odraz na novo sprejetega zakona, ampak že več let trajajoče kadrovske podhranjenosti v zdravstveni negi."
Dodali so, da pri implementaciji kompetenc seveda nastajajo težave, predvsem pa bo potrebno razjasniti dileme ter po potrebi spremeniti organizacijo dela znotraj služb in oddelkov ter sprotno zagotavljati ustrezno strukturo kadra na področju zdravstvene nege.
5