Petek, 1. 2. 2019, 19.58
5 let, 2 meseca
Od 4. februarja spremenjen vozni red ljubljanskih mestnih avtobusov
Zdaj bomo na "trolo" čakali še dlje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,95
19
Od ponedeljka bomo ob delavnikih na večini prog ljubljanskega mestnega prometa na avtobuse najverjetneje čakali (še) dlje.
Le nekaj dni po tem, ko so strategi ljubljanskega mestnega prometa napovedali spremembe tarifnega sistema, ki naj bi spodbudile večjo uporabo terminskih vozovnic v ljubljanskem javnem prometu (beri: podražitev posameznih prevozov v vseh treh območjih), prihaja danes iz LPP novost, ki gotovo ne bo prispevala k večji uporabi ljubljanskega mestnega potniškega prometa.
Ljubljanski potniški promet (LPP) je na svojih spletnih straneh zapisal, da na kar 14 progah ljubljanskih mestnih avtobusov od ponedeljka, 4. februarja, veljajo novi delavniški vozni redi. Pravzaprav je še ena proga več, ker se na progi 25 odhod iz Zadobrove, ki je bil še danes ob 5. uri, premakne na pet minut prej.
Spremenil se bo tudi sobotni vozni red na progi 6.
Na osmici ob delavnikih ena šestina manj voženj
Podrobnosti sprememb v tem obvestilu nismo zaznali, zato smo najprej pogledali, kakšne spremembe bodo na progi 8, tisti, ki se najbolj približa industrijski coni Stegne, do katere javni prevoz kljub zgolj nekajkilometrski razdalji od ljubljanskega mestnega središča že zdaj vzame kar nekaj časa.
Ker slika pove več kot tisoč besed, primerjamo za isto postajo še danes veljavni delavniški vozni red (levo) in novi (desno), ki bo veljal od ponedeljka. Že na prvi pogled lahko opazimo občutno več praznega prostora na desnem listu.
Na progi 8 je tako namesto dozdajšnjih 62 voženj dnevno ob delavnikih ostalo samo še 52 voženj, torej jih je približno za šestino manj kot prej. Verjetno se moramo potolažiti s tem, da vsaj sobotni vozni red ni utrpel sprememb in je ohranil 45 voženj dnevno.
Le kako naj bi manj voženj prepričalo več potnikov?
V preostale vozne rede se še nismo poglobili, smo pa družbi LPP poslali prošnjo, naj nam podrobneje opišejo, koliko voženj so ukinili na drugih progah in zakaj so se odločili za ta korak, ki bo gotovo prispeval k še hitrejšemu pregonu tistih, ki še vztrajamo pri javnem mestnem prevozu v Ljubljani. Odgovora še nismo prejeli.
Lahko ugibamo, da nam bodo odgovorili, da je to posledica ekonomskih izračunov in zdajšnje zasedenosti avtobusov, toda manj pogosta storitev ob še višji ceni posameznega prevoza gotovo ne bo spodbuda za večjo uporabo terminskih vozovnic in mestnega potniškega prometa v Ljubljani nasploh.
Potnikov je malo tudi zato, ker voženj ni več, kaj se bo zgodilo, ko bo teh voženj še manj, pa najbrž ni težko uganiti. Morda bi se še kakšen potnik vendarle zapeljal z avtobusom, če bi bilo teh več in če bi prometne razmere dopuščale, da ob konicah za pot, dolgo pet kilometrov, ne bi porabil več kot eno uro.
Ljubljanska prometna strategija ne pozna vlakov
Ob tem dodatno presenečajo pojasnila in načrti strategov ljubljanskega javnega potniškega prometa, ki v svojih projekcijah in načrtih sploh ne omenjajo in ne predvidevajo vlakov. Ti v marsikaterem evropskem mestu, kjer integrirani prevoz in enotno vozovnico za vse skupine potnikov poznajo že desetletja, predstavljajo hrbtenico mestnega prevoza.
Tudi Slovenske železnice bi - kljub odsotnosti integrirane vozovnice - lahko pritegnile več mestnih potnikov na vlake, če bi se malo bolj uskladile z voznim redom posameznih prog in tako omogočile več smiselnih prestopov na ljubljanski glavni železniški postaji. Na uvedbo mestnih vlakov (Zalog-Medvode, Rakovnik/Škofljica-Črnuče, Brezovica-Ljubljana) v taktnem prometu (promet z vožnjami v rednem časovnem presledku, pogosto polurnem ali enournem) se namreč še ne upamo niti pomisliti.
Celostno prometno strategijo Mestne občine Ljubljana so namreč opredelili tako, da se dve tretjini potovanj po Ljubljani opravi z mestnimi avtobusi, s kolesom ali peš, pri čemer se delež potovanj z osebnimi motornimi vozili zmanjša na največ eno tretjino. O vlakih ni niti črke.
Daleč je Gradec, daleč je Luksemburg, daleč je Talin
Tako nam ostane le upanje, da bomo v Ljubljani dočakali integrirani prevoz, ki je v številnih evropskih mestih že nekaj povsem običajnega in preverjeno učinkovitega.
Daleč pa smo še od Luksemburga, kjer jim standard omogoča, da bodo povsod po državi ponudili povsem brezplačen javni prevoz (to ne bo veljalo za vlake, če je del poti zunaj Luksemburga) in bili tako morda uspešni v svojih prizadevanjih, da mestne ulice čim bolj razbremenijo odvečne pločevine, obenem pa državljanom in obiskovalcem zagotovijo kakovostno in zanesljivo prevozno storitev.
Če pa se nam Luksemburg zdi preveč oddaljen (ne po razdalji, temveč po gospodarski razvitosti), je Ljubljani veliko bližja (spet ne po razdalji) estonska prestolnica Talin, ki je svojim prebivalcem (ne pa tudi obiskovalcem) zagotovila brezplačen javni prevoz. Da, že res, da se stroški krijejo iz drugih virov, a sešteti je treba vse pozitivne učinke, ki niso vedno merljivi samo v denarju.
19