Sobota, 3. 6. 2017, 14.25
6 let, 7 mesecev
Novi list: Hrvaška še ni formalno sprožila postopka za razveljavitev arbitražnega sporazuma
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3
6
Hrvaška vlada je potrdila, da generalnemu sekretarju ZN niso poslali zahteve za sprožitev postopka za razveljavitev arbitražnega sporazuma s Slovenijo, potem ko je sabor 29. julija 2015 odločil, da bo Hrvaška izstopila iz arbitražnega postopka zaradi slovenske kršitve sporazuma v primeru Sekolec-Drenikova, danes piše reški časnik Novi list.
Hrvaški sabor je z odločitvijo o izstopu Hrvaške iz arbitražnega sporazuma obvezal hrvaško vlado, da sproži tudi postopek za njegovo razveljavitev, a vlada tega ni storila. V največji hrvaški opozicijski stranki SDP menijo, da se bo Hrvaška znašla v zelo težkem položaju, ko bo arbitražno sodišče objavilo svojo odločitev, kar se bo po napovedih zgodilo kmalu.
Postopka pred ZN Hrvaška za zdaj ni sprožila
Hrvaška vlada je v odgovoru na nedavno poslansko vprašanje socialdemokratov, kaj je storila za razveljavitev arbitražnega sporazuma s Slovenijo, zapisala, da postopka pred ZN za zdaj ni sprožila.
Časnik ob tem spomni, da 65. člen dunajske konvencije določa, da država, ki želi kakega od mednarodnih sporazumov razglasiti za ničnega, "o svoji zahtevi obvesti preostale strani". V notifikaciji je treba navesti tudi pojasnitve in ukrepe, ki jih predlagajo o sporazumu.
Hrvaška diplomacija je konec julija 2015, v obdobju levosredinske hrvaške vlade, obvestila Slovenijo, generalnega sekretarja ZN in sekretarja arbitražnega sodišča o odločitvi hrvaškega sabora.
Pahor opozarja na pomen uveljavitve odločitve arbitražnega sodišča
Če Slovenija in Hrvaška v šestih mesecih ne bosta uspeli uveljaviti odločitve arbitražnega sodišča o meji, ne bosta več imeli moralne avtoritete za vodenje procesa Brdo Brioni in lahko bi se vrnili na stanje, ki smo ga že poznali, je po srečanju predsednikov držav procesa na Brdu pri Kranju poudaril predsednik republike Borut Pahor.
Na novinarski konferenci je Pahor pojasnil, da bi bilo to stanje incidentov in drugih težav, s katerimi sta se državi soočali v preteklosti, zato misli, da je treba arbitražni sporazum spoštovati. Spoštovati ga je treba tudi zato, ker gre za mednarodni sporazum, ki sta ga ratificirali obe državi in sta ga dolžni spoštovati.
Ob tem je poudaril, da ne ve, kakšna bo razsodba sodišča, ve pa, da ni kompromisov glede tega, da je treba njegovo odločitev spoštovati. "Možno je najti kompromis le glede načina uveljavitve," je dejal.
Na vprašanje, zakaj Slovenija vztraja pri arbitražnem procesu, čeprav je Hrvaška ugotovila, da je bil kompromitiran zaradi afere Sekolec-Drenik, je Pahor dejal, da je sodišče odločilo, da ne gre za prekršek, zaradi katerega bi postopek ustavili in da bo nadaljevalo delo.
Izpostavil je tudi, da arbitražni sporazum določa, da bi lahko katerakoli vlada kadarkoli predlagala dvostransko rešitev vprašanja meje, a se za to niso odločile, saj sta državi vedeli, da ne moreta doseči več, kot lahko dosežeta z arbitražo.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je ponovila, da mora spoštovati odločitev sabora, ki je julija 2015 odločil, da bo Hrvaška izstopila iz arbitražnega sporazuma. Poudarila je še, da si Hrvaška želi ohraniti dobre odnose s Slovenijo in da je pripravljena vprašanje meje rešiti tudi na druge načine.
Slovensko zunanje ministrstvo ugovarjalo hrvaški notifikaciji
"Slovensko zunanje ministrstvo je 5. avgusta 2015 z diplomatsko noto ugovarjalo hrvaški notifikaciji ter tako sprožilo 3. alinejo 65. člena dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ki Hrvaški in Sloveniji svetuje, naj spor o prekinitvi sporazuma o arbitraži rešujeta z mirnimi sredstvi, kot določa 33. člen listine ZN (pogajanja, posredovanje, sprava, nova arbitraža, postopek pred meddržavnim sodiščem v Haagu ali s pomočjo nekega drugega skupno dogovorjenega sredstva mirnega reševanja sporov)," je vlada zapisala v odgovoru poslancem SDP, ki ga je podpisal hrvaški premier Andrej Plenković.
Vlada je dodala, da so 16. marca 2016, v času vlade premierja Tihomirja Oreškovića, vsem članicam ZN poslali diplomatsko noto, v kateri so predstavili hrvaška stališča o "kompromitiranem arbitražnem postopku".
SDP: Vladi premierjev Oreškovića in Plenkovića naredili "škandalozno" napako
V SDP so prepričani, da bi morala Oreškovićeva vlada avgusta lani, leto dni po slovenskem ugovoru, sprožiti postopek pred ZN na podlagi dunajske konvencije in listine ZN. Vlada je v odgovoru soglašala, da se je takrat odprla možnost za pošiljanje ustrezne zahteve generalnemu sekretarju ZN, a so dodali, da "sprožitev tega mehanizma ni časovno omejena in da ga za zdaj niso uporabili".
V SDP so prepričani, da sta vladi premierjev Oreškovića in Plenkovića naredili "škandalozno" napako, ki bi Hrvaško lahko drago stala. Menijo, da je zaradi tega arbitražni sporazum še zmeraj veljaven ter da bo Hrvaška po objavi odločitve arbitražnega sodišča izjemno težko pojasnila mednarodni javnosti in svojim zaveznicam, zakaj ne spoštuje odločitve sodišča.
Poudarili so, da brez postopka državi podpisnici sporazuma ni dovoljeno prekiniti sporazuma, arbitražno sodišče pa ne more objaviti odločitve, medtem ko traja postopek.
Hrvaško zunanje ministrstvo: Storili smo vse za izstop iz arbitražnega postopka
Hrvaško zunanje ministrstvo je danes zavrnilo trditve največje hrvaške opozicijske stranke SDP, da niso storili vsega, kar je potrebno za razveljavitev arbitražnega sporazuma s Slovenijo. Pojasnili so, da niso sprožili postopka pred ZN, ker končna rešitev tega mehanizma ni zavezujoča in lahko ponudi zgolj priporočila za urejanje spora.
"Hrvaška je storila vse, kar je bilo potrebno, da bo izstopila iz arbitražnega postopka. Ne drži trditev, da hrvaška vlada ni sprožila vseh postopkov za izvajanje odločitve hrvaškega sabora," je danes v Zagrebu dejala glavna pravna svetovalka na hrvaškem zunanjem ministrstvu Andreja Metelko-Zgombić, ki je bila del hrvaške ekipe v arbitražnem postopku in pomočnica nekdanje hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić.
"Če bo sprejeta arbitražna odločitev, je Hrvaška ne bo sprejela in je ne bo imela za obvezujočo. To so jasno in glasno trdile vse hrvaške vlade po odločitvi sabora iz leta 2015," je izjavo Metelko-Zgombićeve povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.
Hrvaška diplomatka je spomnila, da je Hrvaška obvestila Slovenijo, generalnega sekretarja ZN in sekretarja arbitražnega sodišča o odločitvi hrvaškega sabora, potem ko so v Zagrebu ocenili, da je slovenska stran težko kršila arbitražni sporazum v primeru Sekolec-Drenikova.
Potem ko je Slovenija nasprotovala hrvaški odločitvi, bi se morali državi v skladu z dunajsko konvencijo in pravom mednarodnih pogodb dogovoriti in izbrati eno od sredstev mirnega reševanja sporov, je dejala.
"Vse hrvaške vlade so vztrajno pozivale slovensko stran k dialogu, kar je Slovenija vztrajno ignorirala. Dunajska konvencija dodatno predvideva spravni mehanizem pod pokroviteljstvom ZN, a ta mehanizem lahko sprožimo ali pa ne. Ne bo prinesel obvezujoče rešitve našega spora, ker se v najboljšem primeru lahko konča s neobvezujočimi priporočili," je še izjavila.
6