Sreda, 7. 10. 2020, 19.27
3 leta, 6 mesecev
Noben bolnik z rakom ne sme postati kolateralna škoda bolezni covid-19 #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,10
Kakšne posledice utegne imeti koronavirus na uspešnost zdravljenja raka? Skrb vzbujajoča informacija je, da se je med epidemijo število diagnosticiranih rakov zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Ob rožnatem oktobru, v katerem se izpostavlja pomen rednega samopregledovanja in zgodnjega odkrivanja raka dojk, ki letno prizadene okoli 1.300 Slovenk, pa tudi od 10 do 15 moških, je prav opozoriti, da v obdobju covid-19 ne smemo pristati na slabši dostop do zdravstva in pravočasne diagnostike. Zamik v diagnozi za samo mesec ali dva pri raku pogosto pomeni višji stadij bolezen in slabše možnosti ozdravitve.
Zemina Beganović opravlja delo snažilke in v čakalnicah Onkološkega inštituta dnevno razkuži več kot 450 sedežev, s tem pa pri varnosti rakavih bolnikov odigra še kako pomembno vlogo. "Začnem v avli, končam na rentgenu, pa potem spet še enkrat od začetka," je za oddajo Planet 18 povedala Beganovićeva in ob tem dodala, da njeno delo vključuje tudi razkuževanje kljuk, ograj, avtomatov, bankomatov in vsega, kar se ljudje lahko dotaknejo.
Dnevno prag Onkološkega inštituta v povprečju prestopi 1.500 bolnikov
Da jim stisko vsaj malenkost olajša, Zemina med svojim delom z njimi rada poklepeta, s svojo pozitivno naravnanostjo pa tako polepša dan tudi tistemu, ki mu je najtežje. "Ljudje nikoli ne izgubijo upanja. Res, neverjetne stvari se dogajajo. Le pozitivno naprej, jutri je nov list in mogoče bo veliko boljši kot današnji," pove.
Upanja ne izgublja niti Tanja Fleišer. Marca letos, ob začetku epidemije koronavirusa, je dobila diagnozo rak dojke. "Prva stvar, ki mi je šinila v glavo, je bila, ali je zdaj to konec? Potem je šlo to za mano in začela se je borba," pravi Fleišerjeva.
Mama dveh otrok, osemnajstletnice in enajstletnika, je v preteklih mesecih prestala kemoterapije in operacijo, pred njo so še obsevanja in hormonska terapija, a ostaja odločna, da raka premaga. "V življenju imam načrte. Da moram splezati na Triglav, si obljubljam že ne vem koliko časa. Marsikaj moram še doseči. Spraviti otroke h kruhu, pa tudi kašno "fajn" dogodivščino dati skozi," ob tem dodaja.
Da dostop do zdravstva ni samoumeven, je pokazala epidemija
Letošnje leto je ob epidemiji pokazalo, da dostop do zdravstva in pravočasne diagnostike ni samoumeven - med epidemijo je bilo postavljenih za kar 30 odstotkov manj diagnoz raka, zato ... "Svetujemo v tem mesecu še posebej ženskam, da se udeležujejo preventivnih programov in da v primeru kakršnihkoli znakov ali simptomov poiščejo zdravniško pomoč," opozarja Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta:
Prav zaradi zgodb, kot je Tanjina - letno v Sloveniji za rakom zboli okoli 12 tisoč ljudi -, na inštitutu prosijo, da upoštevamo epidemiološke ukrepe, saj imajo pomembno vlogo pri zaščiti onkoloških bolnikov, ki spadajo med ranljivejšo skupino.
"Pogosto so imunokompritimirani, imunsko oslabljeni. To vemo, saj je tako pokazala tudi raziskava na Kitajskem. Naši bolniki imajo 3,5-krat večje tveganje, da pristanejo na intenzivnih oddelkih, če obolijo s covid-19 oziroma 3,5-krat večjo potrebo po umetnem predihavanju," je statistične podatke predstavila Oblakova.
Noben bolnik z rakom ne sme postati kolateralna škoda bolezni covid-19. Tako kot ne sme postati spregledano delo tistih, ki so pogosto neopaženi - recimo strežnic, Zemina pravi, da si bo na koncu - ko bo koronavirus premagan - tudi sama pripisala zasluge za to.
