Petek, 24. 5. 2024, 13.12
3 tedne, 6 dni
Hoferju dali pravico do uporabe slogana "Kdor ne skače, ni Slovenc"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,74
Številni so ob novici ogorčeni in se sprašujejo, kako je kaj takega sploh mogoče.
Trgovska veriga Hofer je na uradu za intelektualno lastnino registrirala znamko "Kdor ne skače, ni Slovenc" in si s tem pridobila desetletno pravico do uporabe tega slogana, poroča Plus Portal.
Iz registra urada za intelektualno lastnino je razvidno, da si je nemška trgovska družba Hofer priborila pravico za desetletno koriščenje slovenskega slogana "Kdor ne skače, ni Slovenc", parole, ki so jo sredi 90. let začeli uporabljati navijači na tekmah, poroča Portal Plus.
Na časniku Delo so razkrili, da je Hofer slogan kot znamko registriral leta 2019, pravico do uporabe slogana pa imajo v družbi do 31. julija 2029.
Številni so ob novici ogorčeni in se sprašujejo, kako je kaj takega sploh mogoče. Na družbenih omrežjih se je odzval tudi odvetnik Blaž Tomažin Bolcar, ki poudarja, da je blagovna znamka "Kdor ne skače, ni Slovenc" v lasti slovenskega športa in si je ne more lastiti nobena pravna ali fizična oseba ter da navadno uradi za registracijo blagovnih znamk po svetu takšne vloge za registracijo blagovnih znamk zavračajo, ker gre za besede in slogane v splošni uporabi.
Kaj so odgovorili na uradu za intelektualno lastnino?
Na uradu za intelektualno lastnino so za Delo pojasnili, da pogoje za registracijo znamke določa zakon o industrijski lastnini. Kot znamka se tako lahko zavaruje kakršenkoli znak, če omogoča razlikovanje blaga in storitev enega ponudnika od blaga in storitev drugih ponudnikov ter se v registru lahko prikaže na način, ki omogoča jasno in natančno določitev predmeta varstva.
Navedli so, da v postopku registracije znamke po uradni dolžnosti preverjajo obstoj absolutnih razlogov za zavrnitev registracije. Registracijo lahko zavrnejo tudi na podlagi relativnih razlogov, kar presojajo le v primeru ugovora. V tem primeru, da po vložitvi ugovora ni ugotovljenih absolutnih ali relativnih razlogov za zavrnitev registracije znamke, je znamko mogoče registrirati, so navedli v uradu.
Hofer se ni odzval
Na uradu so pojasnili še, da z registracijo imetnik dobi izključno pravico do uporabe znamke, kar pomeni, da tretje osebe brez soglasja imetnika v gospodarskem prometu ne smejo uporabljati enakega ali podobnega znaka v povezavi z enakim ali podobnim blagom in storitvami, če obstaja verjetnost zmede v javnosti glede izvora tega blaga in storitev.
Dodali so tudi, da če imetnik znamke meni, da določena uporaba znaka predstavlja kršitev njegovih izključnih pravic, lahko zahteva prepoved oziroma prenehanje kršitve s tožbo na sodišču. "Za odločanje o obstoju kršitev pravic iz znamke je namreč pristojno izključno sodišče, ne urad za intelektualno lastnino, vsak primer pa je poseben in je vedno treba upoštevati vse relevantne okoliščine konkretnega primera," so še dodali.
Za pojasnila so zaprosili tudi Hofer, a odgovorov še niso prejeli.
