Nedelja, 5. 4. 2020, 20.32
4 leta
"Ne rabim najnovejšega traktorja, raje grem na dopust" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,31
Igor Paldauf je na svoji kmetiji, ki v Vučji vasi stoji že vse od leta 1875, predlani odprl trgovinico. Ker verjame v moč sodelovanja, v njej ponuja svoje in izdelke še 12 drugih kmetov, s katerimi sodeluje. Večina dobrot je lokalnih, ponuja pa tudi izdelke s Primorske. Trgovinica in vse kar na kmetiji ustvarja, so mu leta 2019 prinesli naziv Inovativnega mladega kmeta, zaradi vseh aktivnosti skupaj pa je imel januarja v primerjavi z lanskim letom kar 300 odstotkov večjo prodajo.
Kmetija Paldauf, ki svoje izdelke trži pod znamko BeEko, obsega 29,5 hekratja površin. Malo manj kor štiri hektarje imajo gozda, 25 hektarjev pa je njivskih površin, od katerih jih je nekaj tudi v najemu, saj je zemljo v bližini danes težko dobiti.
Na kmetiji uspeva 13 različnih kultur – žitarice in oljnice. Imajo kokoši nesnice in krškopoljske prašiče. Prirejajo tudi oglede kmetije in delavnice za otroke, saj si Igor zelo želi, da bi mlade spet pritegnili h kmetijstvu, vključil se je tudi v mentorstvo.
Cilj je, da bi vse svoje pridelke predelali, želja pa, da bi v svojem okolju postali ena od vodilnih ekoloških kmetij, bili kupcu prijazni, znani po domačnosti in dostopnosti.
Iz hleva za prašiče je nastala lična trgovinica
Še dve leti nazaj so imeli v prostoru, kjer je danes lična trgovinica, hlev s prašiči, saj so se iz govedoreje leta 2003 preusmerili v prašičjerejo. Danes imajo le še osem krškopoljcev, ki so jih preselili v drugo stavbo, hlev pa popolnoma predelali. Igor in njegov oče sta vse naredila sama in s tem prihranila tudi veliko denarja.
Igor je včlanjen tudi v Društvo rejcev krškopoljskih prašičev.
Spodaj so trgovina, pakirnica, shramba in mlin. Kot je pojasnil, se zato, ker so sredi vasi, ne morejo več širiti, lahko gredo le v višino, zato so luščilec za piro postavili v zgornje nadstropje, do katerega morajo po strmih stopnicah, ki se jim bo kmalu pridružilo dvigalo.
V investicijo luščilca za piro so šli zato, ker želijo imeti sveže mleto piro. "Če hočeš žito mleti in luščiti sproti, moraš imeti luščilec. Če bi vse dal zluščiti v začetku sezone in pozneje samo mlel, ne bi naredil nič dobrega, saj bi bila s tem, ko bi bila pira ves čas oluščena, tudi nezaščitena, s tem žito oslabiš. Smola je, ker drugega z luščilcem ne moremo poočeti, zato pa opravljamo kdaj tudi usluge za druge kmete, ki mi kdaj v luščenje pripeljejo svojo piro," pove Igor.
"Ni to nek hec, je kar zahteven proces"
Letos je tretje leto od prehoda v ekološko kmetovanje, zato letos prejmejo tudi certifikat eko, a pridobitev certifikata ni tako preprosta.
"Zdaj sem to dal skozi in je kar strogo. Ni to nek hec, je kar zahteven proces, tudi kontrolna organizacija te kar nadzira," je povedal Igor, ki si je pomagal s kmetijskimi svetovalci, ki jih poleg drugih ljudi z lastnimi izkušnjami priporoča tudi drugim, ki bi se želeli lotiti prehoda v ekološko kmetijstvo.
Video: Ekološko kmetijstvo je dobro za vse
Ko v svojem mlinu zmelje pšenico, moka ne more biti popolnoma bela
Za mletje svojih žit uporabljajo mlin na kamen. Ni pa to enako industrijskemu mlinu, razloži Igor, kar mora marsikomu tudi pojasniti.
"Ko zmeljem svojo mehko pšenično belo moko, ne morem dobiti popolnoma bele moke, da bi testenine iz nje nastale popolnoma rumene. S tem mlinom ne moreš tako prečistiti moke. Ta moka je sicer boljša, saj je poleg zrna zmleta tudi lupina žita, v kateri je največ hranilnih snovi. A ljudje so navajeni, da mora biti vse čisto, jejo z očmi," pravi Igor.
V skladišču, v katerem hranijo dokončno očiščena žita, bodo letos izdelali tudi hladilni sistem. Kot pojasni Igor, je to pomembno za kakovost izdelkov, saj žita ne smejo biti na vročem in pozimi ne na premrzlem. Prostor bo vzdrževal konstantno temperaturo nekje okoli 15 stopinj.
Ena od gostiln, s katero sodelujejo, pri njih jemlje ostro pšenično moko, iz katere delajo svaljke, ki so tudi bolj temni.
"Prvič so me poklicali in me vprašali, kaj sem jim pripeljal, ker še niso vedeli, za kaj gre, zdaj pa to, kar sem jim razložil, povejo tudi svojim gostom. Še vedno je tako, da eni to razumejo, kdo pa tudi ne in želijo raje čisto belo moko," pojasni Igor.
Lesena konstrukcija mlina je izdelana na gorenjskem, mlinski kamen pa je, tako kot pri večini drugih kmetov, ki smo jih do sedaj že obiskali, prišel iz Avstrije.
Video: Kaj bi svetoval nekomu, ki želi preiti v ekološko kmetijstvo
Sprva sta bila starša skeptična, zdaj sta se privadila
Starša sta za privajanje na ekološki način kmetovanja potrebovala nekaj časa.
"Na začetku sta bila starša morda malo skeptična, zdaj pa sta že zelo dobro sprejela. Oče je precej navajen na red in čistočo, da je tudi na poljih in njivah tako, kot mora biti, pri ekološkem kmetovanju pa ni vedno tako, kot je bilo včasih, saj ne uporabljaš nekih pesticidov in tako naprej. Zdaj smo vsi v tem in me zelo podpirajo," Igor pove o svojih starših.
Kmetija je lično urejena, vse je na svojem mestu. Leta 2011 so dobili tudi nagrado za naj domačijo štajerske regije, a vse to je nastajalo počasi in postopoma, nič ni zraslo čez noč, pove Igor.
Kot je dejal Igorjev oče, se dobro spominja časov, ko so imeli na kmetiji za delo še konje, tudi sam je še delal z njimi.
"Najprej smo imeli tu govedorejo, v hlevu smo imeli okoli 30 glav živine, leta 2003 smo prešli na prašičerejo, zdaj pa je v teh prostorih starega hleva trgovina, tako da smo preizkusili že marsikaj," pove Igorjev oče.
V delo na kmetiji je vključena cela družina.
"Treba je biti varčen in paziti, koliko in kam vlagaš"
Ko so se odločili za prehod v ekološko kmetijstvo, so morali zamenjati veliko strojev. Vseh sicer ni bilo treba, pojasni Igor, a potrebuješ predvsem stroje za uničevanje plevela, stroj za žita, enega za okopavine – za oljnice, poleg tega pa še precizne stroje.
Sejalnica je takšna, da lahko z njo sejejo do dekagrama natančno, kar jim prav pride pri lažjih semenih, kot je na primer lan. Ob steni v garaži je stal tudi plug, ki je bil videti skoraj nov, a Igor je pojasnil, da ni tako.
"Plug, ki ga imamo, je star 14 let, ima že lepa leta. A na koncu sezone stroje vedno očistimo, prebarvamo, namažemo in tako vzdržujemo njihovo kondicijo," pojasni Igor in doda, da so stroji predragi za to, da bi jih zanemaril in niti ni finančnih sredstev za to, da bi kupovali vse novo.
"Res je treba biti varčen in paziti, koliko in kam vlagaš, da gre vse v pravo smer. Eni sicer so takšni, da želijo imeti najboljši traktor in ves denar vlagajo v to, a moje razmišljanje je daleč od tega, jaz grem raje na dopust " pravi Igor.
19 let je bil zaposlen v gospodarstvu, službo je pustil pred dvema letoma
Kot pravi Igor, ni že od nekdaj vedel, da bo postal kmet in ostal na domači kmetiji. Po izobrazbi je ekonomsko-komercialni tehnik, obiskoval je tudi kmetijsko šolo, 19 let pa je bil zaposlen v gospodarstvu. Svojega dela se je počasi naveličal in ga je kmetijstvo začelo vedno bolj zanimati.
"V službi, kjer sem bil odgovoren za skladiščenje in logistiko, sem imel veliko odgovornosti in zelo veliko dela. Po osmih ali devetih urah dela v službi sem prišel domov, tu pa je bilo prav tako treba veliko postoriti in zvečer sem spet delal za službo. Prišlo je do točke, ko sem se moral odločiti, ali se bom ukvarjal samo s službo, ali pa si doma ustvarim delovno mesto in se podamo v predelavo," pove Igor.
"25 hektarjev obdelovalnih njivskih površin je morda za konvencionalno pridelavo malo premalo, za ekološko, oziroma za predelavo, pa je dovolj. Naša želja je namreč ta, da bi vse, kar pridelamo, tudi predelali, to pa naprej z butično ponudbo prodali končnim kupcem in to bi lahko bilo dovolj za eno delovno mesto," o načrtih pove Igor.
"Dve leti nazaj sem službo zapustil in od januarja 2018 sem zaposlen doma. Lani smo otvorili tudi trgovinico in zadnji dve leti sta tako kar uspešni. Zdaj nam kar gre, ljudje se navajajo na našo ponudbo. Veliko je bilo vsega vlaganja, tudi odrekanja," pove Igor in pojasni, da je odrekanja še vedno precej. Predvsem mu zmanjkuje časa za družino.
Kot pravi Igor, mu prodaja ni težka, saj je bil že od nekdaj komunikativen, prav tako se mu ni težko izpostaviti in govoriti o tem, kar počne in to vse mu pride prav pri prodaji izdelkov in na sejmih.
Trgovina za kmeta ni nujna, mora pa biti zelo aktiven
Kot pravi, za kmeta to, da ima svojo trgovino, ni nujno, da proda svoje izdelke, mora pa biti inovativen pri iskanju načinov in poti, po katerih ga ljudje lahko spoznajo.
"Že prej na začetku sem veliko hodil tu okrog po lokalnih dogodkih, sodeloval s hotelskimi verigami. Ena prednost trgovine je to, da kupci pridejo k tebi na dom in ti ni treba iti od doma, saj to, da odideš, je vse strošek in poraba časa. Najbolj ekonomično je, če pride kupec na dom, nikakor pa to ni glavni vir dohodka. Mi sodelujemo z gostilnami, lokalnimi trgovinami tu okrog, z raznimi zavodi in tako naprej," je o kanalih, po katerih prodajajo svoje izdelke, povedal Igor.
Letošnji januar v primerjavi z lanskim boljši za 300 odstotkov
Pozoren je tudi na primerjavo bilanc skozi leta. Kot pravi, je velika razlika v lanskem in letošnjem januarju in sicer kar okoli 300-odstotna. Razlog za takšno razliko pripisuje tudi svoji veliko večji aktivnosti. Veliko namreč hodi po sejmih in raznih dogodkih, svoje je doprinesel tudi naziv Inovativni kmet leta, zaradi katerega so ga ljudje bolje spoznali.
"Je pa tudi tako, da ni vse v tem, da kupec pride k tebi domov in le enkrat okusi tvoje proizvode. Želiš si, da bi se vrnil in moram reči, da je takih vedno več," pravi Igor, ki je prepričan, da brez aktivnosti na sejmih in drugod ne bi šlo tako dobro. Kot pravi jih v Pomurju ljudje še poznajo, v drugih regijah pa jih ne bi, če ne bi delali na tem in hodili na sejme po večjih mestih.
"V povprečju smo bili lani gotovo vsaj enkrat na mesec na nekem dogodku. Hodimo bolj na te večje, saj več enostavno ne bi zmogli. Jaz delam doma, žena hodi v službo, pomagata nam še starša, a na sejem hodimo predvsem jaz, otroka in žena," pravi Igor. Njegova žena je vzgojiteljica, kar jim prav pride tudi na kmetiji, saj skušajo dejavnosti povezovati in prirejajo tudi otroške delavnice.
V trgovini zelo veliko pomaga Igorjeva mama.
Pred leti ni razmišljal tako, danes je ponosen in mu je všeč, da je kmet
Kot pravi Igor, mi je zdajšnji način življenja všeč, ker je zelo aktiven.
"Vedno se nekaj dogaja, delo je razgibano, vključuje delo z ljudmi, ki ti veliko pomeni, če se kupci vračajo nazaj z zadovoljstvom. Tudi mentorski sistem, v katerem želiš mlade kmete navdušiti in jih k temu spodbuditi, je zelo pozitivna izkušnja. Všeč mi je in ponosen sem na to, da sem kmet. Morda pred leti, kakih deset let nazaj ali še več nisem tako razmišljal, zdaj pa mi je to res všeč. Delam z veseljem, saj sem lahko na njivi tudi s traktorjem ali z motorjem in je super," opisuje Igor.
Video: Pozitivna plat je delo v sožitju z naravo
Kot pravi, je prednost tudi to, da je včasih aktivnosti več, včasih manj, opaža pa, da se to spreminja.
"Vedno več je tega, saj je vedno več povpraševanja, ljudje nas vedno bolj spoznavajo. Res je veliko tudi pozornosti in tudi to mi je všeč, zmanjkuje pa časa za vse. Včasih bi bilo treba še kakšno opravilo narediti, pa zmanjka časa. Že tri mesece se z očetom spravljava k dokončanju novih izpustov za živali, pa še kar stoji," pojasni Igor, ki veliko raje dela dolgo v noč in je aktiven tudi ponoči, da le lahko zjutraj spi.
"Če smo na sejmu, moramo biti tam aktivni. Če boš tam le sedel in igral igrice na telefonu, ne bo nihče pristopil," je povedal Igor, ki se zelo veseli, da 13-letno hčerko Evino to zelo zanima. Ponosen je na to, kako se odreže na sejmih in kot pravi, jo z lahkoto pusti tudi samo pri stojnici, da gre malo naokrog, pa je prepričan v to, da bo v tem času vse urejeno, če bo ona tam.
"Kmet ni več le kmet. Biti moraš vse."
V njihovem območju, torej v okolici Vučje vasi, je več kot 30 odstotkov površin že ekoloških. Kot pravi Igor, so glede tega ena od vasi, ki ima največ takih površin. Ker je prepričan, da je povezovanje pomembno, so ustanovili tudi društvo ekoloških kmetij in načrti so takšni, da bi kasneje prirejali skupne dogodke kot je festival ekoloških kmetij, se skupaj tudi pojavljali na sejmih in na ta način skrbeli skupaj za svojo promocijo in si delili stroške trženja.
Video: Izkušnje s povezovanjem so zelo pozitivne
"Danes je tako, da kmet ni več kmet. Biti moraš vse, tudi poslovnež in tržnik. Sam sem lahko v delovni obleki in širim izpuste, nabavljam kokoši, sedim na traktorju, prav tako pa sem veliko za računalnikom, sem tržnik in prodajalec v trgovini, se v kravati menim na sestankih in tako naprej. Zato pa je včasih tako, da si lahko na meji izgorelosti, a vedno pride nekaj, kar ti da nov zagon," je povedal Igor.
Igorjev sin je v šoli predstavil svojega očeta s takšnim plakatom.
V času koronavirusa veliko več prodajo prek spletne trgovine
V času koronavirusa s prodajo nadaljujejo naprej, so pa poostrili pravila nakupovanja - imajo razkužila s katerimi si lahko kupci takoj po vstopu v trgovino razkužijo roke, rokavice, ki si jih lahko nadenejo, s strankami poslujemo v razmaku 1,5 metra, redno prezračujemo trgovino in ostale prostore. Odkar je obvezna maska, kupci uporabljajo tudi to.
"Kupce spodbujamo k nakupovanju preko naše spletne trgovine, aktivno na družabnih omrežjih preko različnih objav. Ljudje trenutno kupujejo večje količine hrane, prihajajo pa redkeje in več je spletnih naročil. Prodaja v spletni trgovini se je povečala. Izpad je pri dogodkih, ker jih ni in se ne moremo dodatno predstavljati in tržiti. Sodelujemo tudi z šolami in vrtci in tukaj zdaj tudi vse zaprto in ni prodaje," je trenutno situacijo pojasnil Igor.
S partnerskimi kmetijami še naprej dobro sodelujejo, tudi tem se je povečala prodaja na domu, težavo s prodajo pa imata vinogradniška kmetija in kmetija, ki pripravlja mesne narezke, ker ni odprtih gostiln, hotelov, ni dogodkov in druženja, pojasnjuje Igor.
Oglejte si vse utrinke z obiska na kmetiji Paldauf
