Četrtek, 27. 6. 2019, 14.42
6 let
Napad na sodnico: zakaj je sodišče ni zaščitilo? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,69
15
Partner sodnice je osumljen poskusa umora. Pred desetimi dnevi, v noči na 17. junij, naj bi jo sredi noči hudo poškodoval pred njuno hišo blizu Maribora.
Sodišče za osumljenca napada na mariborsko sodnico, šlo naj bi za njenega partnerja, ni odredilo prepovedi približevanja. Zakonski pogoji niso bili izpolnjeni, pravijo na slovenjgraškem sodišču. Kaj odločitev sodišča pove o poteku in uspešnosti policijske preiskave? In kdo lahko zaščiti sodnico, če bi ta to potrebovala ali želela?
A kot je za 24ur povedal vodja službe direktorja Policijske uprave (PU) Maribor Bojan Kitel, so danes vložili pritožbo na odločitev slovenjgraškega sodišča o nesprejetju ukrepa prepovedi približevanja. Kako so pritožbo utemeljili, ni izdal, mora pa izvensodni senat po njegovih besedah odločiti o tem v treh dneh.
Ukrep prepovedi približevanja ureja zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki določa naslednja pogoja:
- podan mora biti utemeljen sum, da je oseba, za katero se odreja ukrep, storila kaznivo dejanje z znaki nasilja,
- poleg tega morajo obstajati razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju v smislu določb kazenskega zakonika in zakona, ki ureja preprečevanje nasilja v družini.
Kot pravi zakon, policija oboje podkrepi z okoliščinami, ki jih ugotovi "zlasti na podlagi dotedanjega grdega ravnanja kršitelja, iz okoliščin, ki jih neposredno zaznajo ob prihodu na kraj dogodka, zbranih obvestil od žrtev ali prič, podatkov centra za socialno delo, humanitarnih in nevladnih organizacij".
Osumljenec večkrat pri sodnici v bolnišnici
Ukrep izreče policist, odločitev pa nato vedno presoja tudi preiskovalni sodnik, ki jo lahko potrdi, spremeni ali pa razveljavi. Zadnje se je zgodilo v primeru napada na mariborsko sodnico.
Njenega partnerja so prejšnji petek (teden dni po napadu) policisti pridržali, a so ga po 48 urah morali izpustiti, saj tožilstvo zanj ni predlagalo pripora. Policisti so ta torek nato poskusili z ukrepom prepovedi približevanja, ki pa ga je preiskovalni sodnik zdaj razveljavil. Tako je osumljenec žrtev že večkrat obiskal v bolnišnici. Policija je sodnico, ki je deset dni po napadu še v bolnišnici, varovala od 17. do 24. junija (prvi teden po napadu), nato pa tudi ta ukrep opustila.
Včerajšnji prispevek Planeta na to temo si lahko ogledate v spodnjem videu:
Na zavrnjeno prepoved se lahko pritožijo
Na slovenjgraškem sodišču, ki obravnava napad na sodnico, so nam pojasnili, da so policijski ukrep razveljavili, ker zakonski pogoji niso bili izpolnjeni.
Zoper odločbo preiskovalnega sodnika se lahko kršitelj, oškodovanec ali policija v treh dneh pritožijo na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča. Ta o pritožbi odloči v treh dneh od njenega prejema.
Sodnica je deset dni po napadu še vedno na zdravljenju v UKC Maribor.
Specifičen primer
Zakaj sodišče ni pritrdilo ukrepu? Je policija preslabo utemeljila sum, da je storilec njen partner? Ali morda sodišče pri domnevnem storilcu ni zaznalo ponovitvene nevarnosti?
Zadnje je malo verjetno, pravi odvetnik, s katerim smo govorili in ki se ukvarja tudi s kazenskim pravom.
"V večini takih primerov se zoper osumljenca odredi pripor, še posebej če gre za poskus, ki ga storilec ni dokončal. Možno je sicer, da je sodišče ocenilo, da ni ponovitvene nevarnosti, ker do zdaj ni bil obravnavan s strani organov pregona oziroma obsojen, a iz lastne prakse poznam več primerov, ko je osumljenec, čeprav nikdar prej obravnavan, pristal v priporu. Tu pa tožilstvo ni niti podalo zahteve za pripor. Očitno gre za neke zelo specifične okoliščine."
Policija ima morda preprosto premalo dokazov
Primer napada na mariborsko sodnico vodi Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu.
Precej mogoče je torej, da policija preprosto nima dovolj dokazov, da je partner sodnice osumljen kaznivega dejanja. Javnosti so do zdaj izdali, da imajo:
- izjave sodnice, katerih vsebine nočejo razkriti, in
- potencialen motiv - sodnica naj bi se nameravala izseliti in naj bi partnerju dejala, da želi delitev premoženja.
"Potencialni motiv še zdaleč ne zadostuje za utemeljen sum," pravi sogovornik iz odvetniških vrst. "Potrebujejo materialne dokaze ali morebitne očividce, ki bi storilca prepoznali."
Policija je na včerajšnji novinarski konferenci povedala, da "trdega predmeta", s katerim je storilec napadel sodnico (šlo naj bi za kij), za zdaj niso našli. Ali se je policiji javil kakšen očividec, ni znano. Spomnimo, da se je kaznivo dejanje zgodilo sredi noči.
Kdo lahko zaščiti sodnico, če bi ta to želela?
Ob počasnem poteku policijske preiskave in za zdaj - vsaj tako se zdi - jalovem izplenu preiskovalcev pa se poraja vprašanje, ali ne obstaja mehanizem, s katerim bi omejili dostop partnerja do žrtve.
Sodnica je v bolnišnici, kjer jo je partner - to je policija potrdila - večkrat obiskal. Ali se ona strinja z obiski, ni znano. A tudi če bi, na primer, policistom ali zaposlenim v bolnišnici dejala, da se ga boji, mu nihče ne more prepovedati obiskov, pravi odvetnik. Za vsak omejitveni ukrep policija potrebuje konkretne dokaze znakov nasilja.
Direktor mariborske policijske uprave Rafael Viltužnik je včeraj za Odmeve na RTV Slovenija dejal, da bo kljub neuspehu njihove zahteve za ukrep prepovedi približevanja "policija naredila vse v okviru zakonskih pooblastil za zaščito žrtve tega kaznivega dejanja". Kakšne ukrepe izvajajo, preverjamo pri policiji.
Tu omenimo še, da zakon o preprečevanja nasilja v družini vsaki žrtvi omogoča, da v šestih mesecih po zadnjem primeru nasilja sodišču sama predlaga ukrep prepovedi približevanja. Sodišče mora odločiti v osmih dneh.
Kršitelju ukrepa prepovedi približevanja lahko policija zaračuna od 300 do 800 evrov.
Prepoved približevanja: kako poteka?
Ukrep prepovedi približevanja je milejša oblika ukrepa pripora, namen obeh pa je zaščita žrtve.
- Najprej policist izreče ustni ukrep, ki velja 48 ur. V šestih urah po ustnem ukrepu policija izda tudi pisno odločbo.
- Policijsko odločbo presoja preiskovalni sodnik. Če ta pritrdi policijski odločitvi, podaljša veljavnost ukrepa na skupno največ 15 dni (od prve ustne prepovedi policista).
- Žrtev lahko najpozneje tri dni pred iztekom veljavnosti izrečenega ukrepa pri istem sodniku predlaga podaljšanje veljavnosti tega ukrepa, praviloma na skupno 60 dni. Pri tem mora predložiti dokazila o svoji ogroženosti, na primer izjave, SMS-sporočila, pisma, navedbe o morebitnih kršitvah tega ukrepa.
- Ukrep prepovedi približevanja, ki ga izreče policija, zajema tudi določitev razdalje do kraja, ki je kršitelj ne sme namerno preseči (razdalja do 200 metrov glede na kraj, kjer je žrtev). Kot kraj se določi kraj, kjer žrtev stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali se vsakodnevno giblje.
- Policijska prepoved približevanja zajema še prepoved nadlegovanja žrtve po komunikacijskih sredstvih. Ob izreku tega ukrepa mora kršitelj takoj zapustiti kraj bivanja, policistom pa izročiti tudi ključe prebivališča, v katerem živi skupaj z žrtvijo. Ob neupoštevanju odredbe policisti kršitelja odstranijo s kraja.
- Policija lahko kadarkoli opravi nadzor nad spoštovanjem pravil o izrečenem ukrepu prepovedi približevanja. Ob morebitnih kršitvah tega ukrepa izreče od 300 do 800 evrov globe. Policisti smejo kršitelja, ki kljub izrečeni globi zaradi kršitve prepovedi približevanja ponovno krši odrejeno prepoved, pridržati do največ 12 ur. Če po izrečeni globi še enkrat prekrši prepoved, sodišče odredi pripor.
15