SiolNET. Trendi Kultura
0,82

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenski umetnik prvič predstavljen v Vatikanskih muzejih #foto

0,82

termometer

Kelih. Kelihi. Jože Plečnik.
V Vatikanskih muzejih bo na razstavi Plečnik in sveto na ogled 33 izbranih predmetov liturgičnega posodja, ki predstavljajo del edinstvenega arhitektovega opusa sakralnega oblikovanja in arhitekture. Foto: Andrej Peunik/MGML

Z razstavo izbranega liturgičnega posodja Jožeta Plečnika v Vatikanskih muzejih znameniti arhitekt postaja prvi slovenski umetnik, ki bo predstavljen v eni ob najbolj obiskanih kulturnih institucij na svetu. 

Danes v Vatikanskih muzejih odpirajo razstavo z naslovom Plečnik e il Sacro: Jože Plečnik, architetto e designer sloveno, v prevodu Plečnik in sveto: Jože Plečnik, slovenski arhitekt in oblikovalec, ki na ogled postavlja 33 izbranih predmetov liturgičnega posodja, ki ga je oblikoval slovenski arhitekt Jože Plečnik (1872–1957). Gre za najlepše primerke iz njegovega enkratnega opusa, ki so jih posodili številni skrbniki dediščine v cerkvah, samostanih in zasebni lastniki.

Marjan Šarec in papež Frančišek Novice Šarec s papežem tudi o financiranju zasebnih šol v Sloveniji #foto

Razstava, ki je nastala v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (MGML) v sodelovanju z Veleposlaništvom RS pri Svetem sedežu in s podporo ministrstva za kulturo, Nadškofije Ljubljana in Vatikanskih muzejev, predstavlja izbor Plečnikovih kelihov, moštranc, ciborijev in zakramentarijev. Umestili so jo v središče Vatikanskih muzejev, in sicer v dvorano na vhodu v vatikansko galerijo Pinacoteco Vaticano, ki hrani dela svetovno znanih umetnikov, med njimi Giotta, Raphaela, Tiziana in drugih. Jože Plečnik s to razstavo postaja prvi slovenski umetnik, ki bo z razstavo predstavljen v Vatikanskih muzejih, postavitev, kot so sporočili iz Muzeja in galerije mesta Ljubljana, pa pomeni enega najpomembnejših projektov promocije slovenske kulture v letošnjem letu.

Škorjančev kelih, 1951: Kelih je Plečnik izdelal za duhovnika Jožeta Škorjanca, njegova posebnost pa je v votlem stožčastem stalcu obešen zlatnik s podobo Jezusovega rojstva na eni strani in Janezovega krsta na drugi.
Škorjančev kelih, 1951: Kelih je Plečnik izdelal za duhovnika Jožeta Škorjanca, njegova posebnost pa je v votlem stožčastem stalcu obešen zlatnik s podobo Jezusovega rojstva na eni strani in Janezovega krsta na drugi. Foto: Andrej Peunik/MGML

Prispevek k umestitvi Plečnika na svetovni zemljevid

Koncept muzejske mednarodne predstavitve edinstvenega Plečnikovega oblikovanja sakralnih predmetov je zasnoval Blaž Peršin, direktor MGML. "Prepričani smo, da bo ta po obsegu sicer ne velika razstava pomembno prispevala k umestitvi Plečnikovega dela na svetovni zemljevid in v poletnih mesecih, ko Vatikanske muzeje obišče tudi več kot 20 tisoč ljudi na dan, veliko storila za promocijo Slovenije," pomen razstave poudarja Peršin. Dodaja, da Plečnikovo oblikovanje sakralnega posodja predstavlja "pomemben višek njegovega opusa in male mojstrovine njegovega ustvarjalnega duha". Omanov kelih, 1936: Med kelihi z izrazito plastično reliefno obdelavo z dodatnim okrasom kamnov izstopa Omanov kelih. Oble ploskve keliha so opremljene z malimi reliefi predpodob Kristusove daritve.
Omanov kelih, 1936: Med kelihi z izrazito plastično reliefno obdelavo z dodatnim okrasom kamnov izstopa Omanov kelih. Oble ploskve keliha so opremljene z malimi reliefi predpodob Kristusove daritve. Foto: Andrej Peunik/MGML

Pod vsebinsko zasnovo razstave Plečnik in sveto se podpisuje poznavalec Plečnikovega dela Peter Krečič, ki je pri tej sodeloval s kustosinjo Plečnikove hiše Ano Porok. Postavitev uvaja besedilni del, ki obiskovalcu podaja širši kontekst Plečnikovega oblikovanja sakralnih objektov, dopolnjen pa je z reprodukcijami načrtov izbranega liturgičnega posodja. Vključili so tudi videozapis o Plečnikovi sakralni arhitekturi, ki ga je naredil Tone Stojko, osvetljuje pa pomen mojstrovega celovitega sakralnega arhitekturnega opisa. V njem tako predstavljajo Plečnikovo cerkev sv. Mihaela, cerkev sv. Frančiška Asiškega in poslovilni kompleks Žale v Ljubljani ter cerkev Srca Jezusovega v Pragi.

Slovenska dediščina v Vatikanskih muzejih

S postavitvijo Plečnik in sveto pa se uresničujejo dolgoletna prizadevanja veleposlanika RS pri Svetem sedežu Tomaža Kunstlja po predstavitvi slovenske kulturne dediščine v Vatikanskih muzejih. Ob tej priložnosti pravi: "Med slovenskimi umi, ki so s svojim delom v arhitekturi in oblikovanju v srednjeevropskem prostoru izživeli bogastvo talenta, obogatenega s trdim delom in osebno duhovnostjo, je nedvomni prvak Jože Plečnik. Če kdo, potem je ta načrtovalec številnih cerkva, tudi njihove notranjosti in opreme ter sakralnih predmetov, s svojim opusom upravičeno potrkal na vrata Vatikanskih muzejev."

V Vatikanskih muzejih navdušeni

Plečnik je kelih leta 1956 dal narediti zase, ker mu je ugajala nekoliko posebna oblika krasitve s srebrnimi kovanci. Ti simbolizirajo dragocenost pomena svete posode. 
Plečnik je kelih leta 1956 dal narediti zase, ker mu je ugajala nekoliko posebna oblika krasitve s srebrnimi kovanci. Ti simbolizirajo dragocenost pomena svete posode. Foto: Andrej Peunik/MGML Razstavo Plečnik in sveto so z navdušenjem sprejeli tudi v Vatikanskih muzejih. Barbara Jatta, direktorica Vatikanskih muzejev, tako pravi: "V Vatikanskih muzejih smo veseli, da lahko v osrčju Vatikanske pinakoteke gostimo pomembno razstavo sakralnih predmetov Jožeta Plečnika, velikega arhitekta in oblikovalca 20. stoletja. Plečnik je ustvaril izviren in inovativen slog, ki se kaže tako v njegovi cerkveni in posvetni arhitekturi kot na področju liturgičnih pripomočkov, kjer je zasnoval mnoga pomembna dela, ta pa smo želeli predstaviti našemu občinstvu."

Po koncu razstave Plečnik in sveto v Vatikanskih muzejih bo ta z odprtjem 26. septembra za kratek čas na ogled tudi v Mestnem muzeju Ljubljana.

Iz besedila zloženke razstave Plečnik in sveto, ki ga je pripravil Peter Krečič:

"V moderni cerkveni prostor sodi tudi ustrezna cerkvena oprema, v njenem središču pa mora biti sodobno liturgično posodje. Brat duhovnik ga je leta 1913 spodbudil, da je zanj zasnoval in izdelal prvi kelih, kar je hkrati pomenilo začetek popolne reforme v tradicionalnem razumevanju te tematike.

Plečnik je uvedel sodobne, čiste geometrične oblike, okrašene s preprostim grafičnim okrasjem in dragocenim in manj dragocenim kamenjem, ter se pri tem vselej osredotočal na bistvo vloge, ki jo ima posamezna posoda v liturgiji: kelih je svečana posoda z vinom, ki se spreminja v Gospodovo kri, ciborij sveta posoda z mističnim kruhom, ki naj se varno nosi in čvrsto pokriva, monštranca prosojna posoda, katere funkcija je napraviti sveti kruh viden na daleč. Toda v svojem opusu cerkvenih posod je opisane naloge reševal vsakič na novo, vsakič z ozirom na naročnika, cerkveni prostor, na vernike, na finančne zmogljivosti posameznika ali skupnosti. Njegov oblikovalski jezik je pogosto močno kiparsko občuten – prijem, ki se je ob načelnih geometričnih izhodiščih liturgičnega posodja izkazal za ključno presežno estetsko vrednost, potrebno za doživetje posebnega, izbranega, svetega."

Preberite še:

PLečnikov parlament Trendi Plečnikov parlament v znamenitem newyorškem muzeju Trnovski most Trendi To je most v Ljubljani, ki je unikat v svetovnem merilu #foto

 

Komentarji

2

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin