Ponedeljek, 21. 5. 2018, 14.23
5 let, 11 mesecev
Plečnikov parlament v znamenitem newyorškem muzeju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,99
Na razstavi, ki se bo v newyorškem Muzeju moderne umetnosti (MoMA) posvetila arhitekturi v Jugoslaviji med letoma 1948 in 1980 bo svoje mesto dobil tudi ikonični predmet iz Plečnikove zbirke: maketa arhitektove katedrale svobode, njegove neuresničene ideje za slovenski parlament.
Maketa Plečnikovega neuresničenega slovenskega parlamenta – Katedrale svobode, ki je nastala leta 1947 pa ni edini Plečnikov artefakt, ki bo del razstave o povoni jugoslovanski arhitekturi v newyorškem muzeju MoMA. Del postavitve z naslovom H konkretni utopiji: Arhitektura v Jugoslaviji, 1948 in 1980 bosta tudi dva originalna načrta: prerez in tloris II. nadstropje istega neuresničenega projekta.
"Originalna maketa Katedrala svobode je eden najbolj ikoničnih predmetov iz Plečnikove zbirke, ki jo hranimo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane. Sodelovanje z Muzejem moderne umetnosti iz New Yorka je za nas izrednega pomena prav zaradi izjemne pomembnosti, ki jo ta muzej predstavlja pri posredovanju vedenja o moderni in sodobni likovni umetnosti v svetovnih razmerah," je ob bližajoči se razstavi v ZDA poudaril Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane.
Pri tem pa dodal, da pričujoče sodelovanje pomeni tudi "prispevek k širjenju pomena Plečnikove dediščine za razvoj modernistične arhitekture v takratni Jugoslaviji, saj je bil Plečnik profesor številnim arhitekturnim ustvarjalcem, med drugim tudi arhitektu Edvardu Ravnikarju, ki je bil eden izmed glavnih nosilcev novih gibanj v takratni državi. Prav Katedrala svobodebo izpostavljena kot začetek pojmovanja in razmisleka o tem, kaj pomeni ustvarjati arhitekturno vizijo novih, včasih tudi brezkompromisnih izhodišč."
Arhitekturna animacija Kristijana Tavčarja neuresničene Katedrale svobode
O Plečnikovem pogledu na slovenski parlament
Arhitekt Jože Plečnik, ki ga je predsednik socialistične skupščine Fredo Kozak 23. januarja leta 1947 povabil na pogovor o zasnovi slovenskega parlamenta, je sprva lokacijo za to državno stavbo predlagal na vrhu Grajskega griča. Tam naj bi postavili veliko oktagonalno stavbo, ki bi jo z mestom povezali o monumentalnim arkadnim stopniščem.
A vlada je med tem določila novo lokacijo – na mesto tedanjega velesejma v Tivoliju. Razpisali so tečaj, ki pa ni bil uspešen in se ga Plečnik tudi ni udeležil.
Nekaj mesecev kasneje se je predsedstvo ljudske skupščine odločilo nalogo zaupati petim izbranim arhitektom: Jožetu Plečniku, Edvardu Ravnikarju, Vinku Glanzu, Nikolaju Bežku in Marku Župančiču.
Organizatorji so maketo že prevzeli
Maketo in načrta so organizatorji razstave danes prevzeli v Plečnikovi hiši, v New Yorku pa bo na ogled med 15. julijem in 13. januarjem.
Neuresničena Plečnikova ideja slovenskega parlamenta iz leta 1947, upodobljena tudi na slovenskem evro kovancu za 10 centov, ki zdaj prvič potuje v ZDA, pa je bila do zdaj na ogled v tujini le dvakrat. In sicer na velikih preglednih razstavah Plečnikovega opusa leta 1986 v Centru Georges Pompidou v Parizu in leta 2008 v Kraljevih muzejih v Bruslju.
V newyorškem muzeju MoMA o jugoslovanski arhitekturi med letoma 1948 in 1980, bo med izpostavljenimi deli je tudi Trg republike v Ljubljani, ki ga je zasnoval Edvard Ravnikar.
Povezani v Nedokončani modernizaciji
Razstava v muzeju MoMA je nastala kot plod sodelovanja skoraj 50 raziskovalcev in kustosov ter šestih organizacij z območja nekdanje Jugoslavije, ki so se leta 2010 povezali v projektu Nedokončane modernizacije.
Na razstavi bo več kot 400 risb, fotografij, modelov, maket in filmskih posnetkov. Plečnikovo delo bo v predstavitvi izpostavljeno skozi njegovo profesorsko vlogo, ki je imela močan vpliv na naslednje generacije študentov arhitekture, med katerimi bo posebej izpostavljen delež Edvarda Ravnikarja.
Na razstavi iz Slovenije s svojim gradivom sodelujeta še Muzej za oblikovanje in arhitekturo v Ljubljani ter Umetnostna galerija Maribor.
