Petek, 28. 7. 2017, 15.23
6 let, 7 mesecev
Katedrala svobode – kultna stavba in simbol slovenske osamosvojitve #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,38
12
Slovenski parlament, kot si ga je zamislil arhitekt Jože Plečnik in ki nikoli ni bil zgrajen, je nedavno zaživel v arhitekturni animaciji Kristijana Tavčarja.
Veliki slovenski arhitekt Jože Plečnik je leta 1947 naredil načrt za slovenski parlament in ga poimenoval Katedrala svobode. Parlament bi stal v Tivoliju, v osi Šubičeve ulice, v ozadju bi bil Rožnik.
Stožčasta kupola, ki bi se dvigovala nad stavbo s 50 metrov širokim pročeljem, bi v višino merila kar 120 metrov. Tako bi bila Katedrala svobode daleč najvišja stavba v Ljubljani. Za primerjavo, Ljubljanski nebotičnik je visok dobrih 70 metrov.
Sedemdeset let po nastanku Plečnikovih načrtov je Katedralo svobode v tridimenzionalno življenje spravil Kristijan Tavčar, oblikovalec arhitekturnih animacij iz studia Miragedereve.
Stožčasta kupola bi v višino merila kar 120 metrov.
Tavčarjev ded, arhitekt Ciril Tavčar, je bil Plečnikov študent in eden od prvih Plečnikovih asistentov.
"Doma imamo veliko in fantastično zbirko dedovih načrtov. Že kot otroka so me fascinirali, hkrati pa sem se pred leti ukvarjal tudi s projektom hiše, pri obnovi katere je sodeloval Plečnik. Začel sem se poglabljati v Plečnikova dela, ki so me navdušila. Hkrati pa ni še nihče zares digitaliziral te stavbe," o razlogih za digitalizacijo Katedrale svobode pravi Tavčar.
Tavčar, ki je za izdelavo videa porabil tisoč ur, pravi, da je bilo pri delu potrebnega veliko računanja. Poudarja, da so s Plečnikovimi načrti skladne zgolj dimenzije zunanjosti, notranjost, kjer se je med drugim zgledoval tudi po Narodni in univerzitetni knjižnici, pa je Tavčar interpretiral sam.
Preberite še:
-> Prvič objavljeni posnetki izpred 85 let: kako so gradili Nebotičnik #video
-> Prvič objavljeni posnetki: kako so regulirali Ljubljanico #video
Parlament bi stal v Tivoliju, v osi Šubičeve, in bi imel za sabo ozadje Rožnika.
Tavčar pravi, da je z vizualizacijo želel poudariti tudi Plečnikovo uporabo simbolov. "Tako je v videu tudi nekaj prostozidarskih simbolov, česar v originalu ni," podčrta Tavčar in poudarja, da je Plečnik v vseh delih manifestiral temeljni kamen slovenstva.
"V njegovih delih je veliko simbolike o tem, česa bi se morali kot narod naučiti. Po svoje nam je Plečnik sporočal, da Slovenci nismo tako majhni, kot si morda mislimo."
"Slovenski Eifflov stolp"
Tavčar še dodaja, da bi bila gradnja Katedrale svobode tudi danes še smiselna. "To bi bil slovenski Eifflov stolp," še pravi.
"Načrte za parlament je Plečniku naročil predsednik tedanje skupščine Demokratične republike Slovenije Ferdo Kozak osebno," nam je povedal poznavalec Plečnikovih del Peter Krečič.
Krečič: Odločitev za Plečnikov parlament je stvar slovenske suverenosti
Gradnjo Katedrale svobode podpira tudi umetnostni zgodovinar Peter Krečič, ki je eden od največjih poznavalcev Plečnikovih del. "Takšno nalogo bi bilo najbolje dati zelo dobremu arhitektu, ki Plečnikov načrt vzame za osnovo, sam pa potem njegovo misel kongenialno dopolni," nam je povedal Krečič.
"Simbol slovenske osamosvojitve"
"Plečnikov parlament je postal v nekem trenutku kultna stavba, simbol slovenske osamosvojitve. Najdete ga na valuti lipa, na osamosvojitveni znamki, na zlatem slovenskem tolarju, še prej so ga ovekovečili fantje iz Novega Kolektivizma, ki so ga leta 1987 predlagali za štafetno palico ob dnevu mladosti," pravi Krečič. Upodobljen je tudi na kovancu za deset centov.
"Če je to narodova volja, če ga (Plečnikov parlament, op. a.) Slovenci hočemo imeti, kdo nam more to voljo vzeti," pravi Peter Krečič.
"Seveda je povsem naravno, da so se pojavljale pobude za njegovo postavitev na lokaciji, ki jo je predlagal Plečnik, pa tudi na drugih lokacijah. Spomeniškovarstvena stroka takšne postavitve ne priporoča. Moje mnenje je bilo in je še zdaj, da je odločitev za Plečnikov parlament stvar slovenske suverenosti, ki se lahko na spomeniško službo požvižga. Če je to narodova volja, če ga Slovenci hočemo imeti, kdo nam more to voljo vzeti?" pravi Krečič.
Kot poudarja, bi železnico pred gradnjo nujno morali spraviti pod raven parlamenta. "Pred nacionalnim svetiščem, kakor ga vidi Plečnik, pač ne morejo švigati vlaki sem in tja," pravi.
Plečnik vedel, da se Tivolija ne sme dotikati, a pri tem bi napravil izjemo
Kot še poudarja Krečič, je Plečnik dobro vedel, da se Tivolija ne sme dotikati, da nobeno poseganje vanj z zgradbami ni dovoljeno, a je vendarle napravil izjemo. "Samo za nalogo takšnega pomena in velikosti ga je mogoče delček žrtvovati," dodaja Krečič.
"Načrte za parlament je Plečniku naročil predsednik tedanje skupščine Demokratične (pozneje ljudske) republike Slovenije Ferdo Kozak osebno," nam je povedal Krečič. Plečnik je izdelal prvi načrt za parlament na Ljubljanskem gradu, drugega za rob Tivolija. Ob tem so priredili javni natečaj za parlament, ki ga je dobil Edvard Ravnikar, še pravi.
Informbiro, spor Tita s Stalinom, je odložil ideje o gradnji parlamenta.
"Kako so se kresala mnenja ene in druge strani, ne vemo, vse je namreč potihnilo, ko so se leta 1948 začele stvari s Sovjetsko zvezo in sateliti resno ostriti in je izbruhnila afera z Informbirojem, ki je po Titovi odločitvi odlepila Jugoslavijo od vzhodnega bloka. Ta zaplet naj bi odložil razmišljanje o zidavi parlamenta za skoraj 10 let. Stavbo skupščine pa so potem zgradili leta 1956 po načrtih Vinka Glanza," dodaja Krečič.Kot še pravi Krečič, je ena od tez, zakaj Plečnikovega parlamenta niso zgradili, tudi ta, da tako arhitekturno izjemne stavbe v Ljubljani ni moglo biti, dokler v Beogradu ne bi pozidali vsaj česa podobnega, če ne boljšega. "Tega dejavnika prestiža ne bi podcenjeval," pravi Krečič.
Še nekaj fotoutrinkov iz Tavčarjeve vizualizacije Katedrale svobode:
12