Torek, 30. 8. 2022, 7.14
10 mesecev, 2 tedna
Plečnik: metropola, kraj, vrt, osrednja razstava Plečnikovega leta 2022 v Mestnem muzeju Ljubljana
Najbolj celovito popotovanje po življenju in delu našega največjega arhitekta Jožeta Plečnika #nagradna igra
150 let po rojstvu največjega slovenskega arhitekta si v Mestnem muzeju Ljubljana lahko ogledate razstavo Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki prikazuje njegove realizirane in nerealizirane projekte z Dunaja, iz Prage in Ljubljane, Plečnikove zapiske, intimne skice, risbe, načrte, makete, kipce – tudi take, ki še nikoli niso bili predstavljeni širši javnosti.
Razstava, ki je plod sodelovanja Mestnega muzeja Ljubljana, Fakultete za arhitekturo UL ter Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, bo v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled do 12. februarja 2023.
Nagradna igra je zaključena.
Podarili smo 15 vstopnic za dve osebi za ogled razstave Plečnik: metropola, kraj, vrt.
Nagradna igra je zaključena.
Plečnik prepoznan kot izjemen arhitekt
Plečnik je ustvarjal arhitekturo po meri človeka, kar je julija 2021 pripomoglo k uvrstitvi Plečnikovih del na prestižni Unescov seznam svetovne kulturne dediščine in s tem k globalni prepoznavnosti. Razstava predstavlja pomembne interpretacije Plečnikove dediščine, ki odgovarjajo na vprašanje "Kako misliti, interpretirati in živeti Plečnika danes?"
Razstavni projekt odlikujejo sveža interpretacija, interdisciplinarni pristop ter številčna ekipa soustvarjalcev s področij umetnosti, kulture, filozofije in arhitekture. Razstava na ogled postavlja bogato Plečnikovo zapuščino, ki jo hranijo številne institucije: v prvi vrsti Plečnikova zbirka Muzeja in galerij mesta Ljubljane, izbrano gradivo pa so za razstavo posodili tudi Arhiv Praški grad, Muzej mesta Dunaj, Dunajska mestna knjižnica, Fakulteta za arhitekturo UL, Zgodovinski arhiv Ljubljana in zasebniki.
Izjemno je tudi plodno vsebinsko in organizacijsko povezovanje več ljubljanskih institucij – Mestni muzej Ljubljana, Plečnikova hiša, Narodna in univerzitetna knjižnica, Slovenski etnografski muzej, Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter Turizem Ljubljana –, ki s skupno abonentsko kartico Plečnik 150 z ugodnostmi spodbujajo obisk razstav, vodstev in dogodkov, povezanih s Plečnikovim letom.
Plečnik z arhitekturo ustvarjal prihodnost
Dediščina njegove arhitekture niso zgolj stavbe, temveč svetovi, ki so jih njegova dela odpirala. Zato lahko metropolo, kraj in vrt iz naslova razstave razumemo kot prispodobe teh novih prostorov, s katerimi je Plečnik na Dunaju, v Pragi in Ljubljani odpiral nove možnosti za prepoznavanje situacij, ljudi in stvari v skupnem svetu.
"Plečnikove arhitekture si ne moremo predstavljati brez dreves, tekstur, materialov, pogledov, stebrov, tudi brez Grčije, Rima ali Egipta ne. A Plečnik se je kot vsak arhitekt bolj ukvarjal s prihodnostjo kot s preteklostjo. Da je lahko (do)mislil svoja dela, si je moral zamišljati, kakšen svet bodo soustvarjala, kakšni dogodki se bodo odvijali med njihovimi zidovi. Ne nazadnje je pri arhitekturi misel na prihodnost, poleg njene materialnosti, ena ključnih sestavin, da lahko govorimo o njenem simbolnem prostoru," je o razstavi zapisala avtorica Nika Grabar s Fakultete za arhitekturo.
Prav zato je pomemben del razstave tudi Pojmovnik, ki temelji na razmisleku o pomenu Plečnikovega ustvarjanja za sedanjost. Kustosinja Maja Vardjan, MAO, ga je s soavtorjem razstave dr. Blažem Vurnikom zasnovala kot eksperiment, ki Plečnikovo delo obravnava skozi odzive sodobnih ustvarjalcev in teoretikov. Številni raziskovalci in avtorji so Plečnikov opus vrednotili z besednjakom, ki je izhajal iz vsakokratnega kulturnega, družbenega in političnega konteksta. S Pojmovnikom pa predlaga nov besedni fond za aktualizacijo in razumevanje Plečnika v kontekstu današnjega časa. "S tem Plečnikovo delo in pristopi niso obravnavani kot del preteklosti, ampak kot aktiven in provokativen vir za nove ideje, projekte in vizije," o Pojmovniku pove kustosinja Maja Vardjan, MAO.
Avtorica razstave Plečnik: metropola, kraj, vrt je dr. Nika Grabar s Fakultete za arhitekturo UL, soavtor dr. Blaž Vurnik, kustos iz Mestnega muzeja Ljubljana, za gradivo pa je poskrbela Ana Porok, kustosinja Plečnikove hiše. Avtorica dodatnega razstavnega dela Plečnik in sodobnost: Pojmovnik je Maja Vardjan iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje s soavtorjema Špelo Spanžel in Tomažem Štoko. Oblikovanje razstave podpisuje Maruša Zorec, grafično oblikovanje pa Bojan Lazarevič.
Cena kartice Plečnik 150, ki bo na prodajnih mestih vseh sodelujočih hiš na voljo od 1. julija 2022, je 42 evrov. Veljavna bo do 1. marca 2023 oziroma do izteka zadnje razstave Plečnikovega leta 2022.
Kombinirana vstopnica za obisk muzeja in Plečnikove hiše
V času trajanja razstave bodo v Mestnem muzeju Ljubljana in v Plečnikovi hiši na voljo tudi cenovno ugodne kombinirane vstopnice za obisk obeh lokacij.
Sodelovanje Mestnega gledališča Ljubljanskega
Ob nakupu vstopnice za gledališko monodramo Mestnega gledališča Ljubljanskega Mojster v režiji Jaše Kocelija, ki temelji na Plečnikovi obširni pisemski korespondenci, v glavni osebi arhitekta uprizarja Alojz Svete, predstava pa se odvija na strehi Plečnikove gimnazije, vam v Mestnem muzeju Ljubljana in Plečnikovi hiši priznajo 20-% popust ob nakupu vstopnic.
O življenju in delu Jožeta Plečnika
Na fotografiji: Plečnik pred okroglim prizidkom svojega doma v Trnovem, ok. 1926, foto: dokumentacija MGML / Plečnikova zbirka Arhitekt Jože Plečnik se je rodil 23. 1. 1872 v pritlični hiši v takratnem ljubljanskem predmestju Gradišče. Njegova najstniška leta je zaznamovalo delo v očetovi mizarski delavnici, kjer je spoznal specifike lesa. Med tem je zaključil ljubljansko obrtno šolo in se leta 1888 odpravil na šolanje na Državno obrtno šolo v Gradcu. Tam so prepoznali njegov talent, najprej dunajski arhitekt Leopold Müller nato še arhitekt Otto Wagner. Pod mentorstvom slednjega je diplomiral z načrtom za urbanistično ureditev letoviškega mesta Scheveningen pri Haagu na Nizozemskem. S svojim delom si je prislužil državno potovalno štipendijo, tedaj najvišjo nagrado za obetavnega mladega arhitekta. Njegovo potovanje v Italijo in Francijo pa je usodno zaznamovalo mladega arhitekta.
Na Dunaju je leta 1900 odprl lasten arhitekturni atelje, ki je veljal za izjemno uglednega. Načrtoval je več vil in najemniških stavb za premožne lastnike. Po dobrem desetletju ustvarjanja na Dunaju se je odzval na ponudbo prijatelja Jana Kotĕre, češkega arhitekta in Plečnikovega sošolca pri Ottu Wagnerju. Postal je profesor na praški umetnoobrtni šoli. Desetletje v Pragi je posvetil poučevanju mladih prihodnjih arhitektov, sočasno pa je svojo pozornost namenjal proučevanju antične umetnosti. Ob koncu njegovega bivanja v Pragi, mu je bila zaupana prenova Praškega gradu.
Leto za tem se je vrnil v Ljubljano, kjer je začel poučevati na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani. Študentom je predajal znanje vse do zadnjih mesecev svojega življenja. Sočasno je risal načrte za prenovo Praškega gradu, Prago pa je pogosto obiskoval in si tam ogledoval napredek prenove. V Pragi je nadzor nad prenovo prevzel Plečnikov študent Otto Rothmayer, ki je Plečnika sproti obveščal o napredku, spremembah, zagatah pri gradnji.
Arhitekta Plečnika je zelo zaznamovalo mesto Ljubljana. Ravno zaradi njega je Ljubljana postala urbanistična in arhitekturna celostna umetnina, eno redkih mest, ki so tako temeljito zaznamovana z delom enega samega arhitekta.
Gospodinja Urška Luzar se ga spominja kot največjega prijatelja: