Sobota, 13. 12. 2025, 20.52
1 mesec, 1 teden
Arhitekturni čudeži
Rimski Kolosej: ena izmed najbolj obiskanih zgodovinskih znamenitosti na svetu
Kolosej velja za največji amfiteater, kar jih je bilo zgrajenih. Stoji vzhodno od Rimskega foruma.
Ena izmed največjih in najimenitnejših zgradb antičnega Rima stoji v Rimu v Italiji. Kolosej (tudi Flavijski amfiteater) je bil zgrajen v letih od 70 do 80 po Kr., v času Flavijske dinastije, ki je trajala od 69 do 96 leta (v tem času so vladali Vespazijan, Tit in Domicijan).
Gradnja Koloseja se je začela med letoma 70 in 72 po Kr. pod cesarjem Vespazijanom in se je končala leta 80 pod cesarjem Titom. Veličastno zgradbo pa so do neke mere preoblikovali tudi v času vladanja cesarja Domicijana. Omenjeni trije cesarji so bili znani kot Flavijci, zato je bil amfiteater v latinščini poimenovan po njihovi družini (Flavius).
V Koloseju so Rimljani prirejali gladiatorske igre, javne spektakle, love na živali, javne usmrtitve, v njem pa so potekale tudi javne prireditve in posebni spektakli cesarjev. V njem je lahko v spektaklih naenkrat lahko uživalo od 50 tisoč do 80 tisoč gledalcev. Kolosej je visok 48 metrov, dolg 189 metrov, širok pa 156 metrov.
Kolosej je visok 48 metrov, dolg 189 metrov, širok pa 156 metrov.
Veličastni rimski Kolosej je zgrajen iz kombinacije betona, tufa in travertinskega apnenca. Njegova arhitektura je sestavljena iz treh nadstropij, v katerih najdemo t. i. lokovne arkade (zgrajene v dorskem, jonskem in korintskem redu). Še ena izmed večjih posebnosti Koloseja je tudi njegov izjemno napreden sistem stopnišč in prehodov, ki je omogočil hitro izpraznitev množice.
Streha iz platna je varovala gledalce pred žgočim rimskim soncem
Zgradba je imela tudi ogromno panožno streho (velarium) iz platna, ki je varovala gledalce pred soncem. Rimljani so imeli v času antičnega Rima razvrščene in določene prestižne sedeže – senat in plemstvo spodaj, navadni ljudje pa so sedeli višje.
Pod areno oziroma v njenem podzemlju (hypogeum) je mreža podzemnih hodnikov, celic, dvigal in ploščadi. V njih so Rimljani pripravljali živali, dvigovali in upravljali s scenografijo, v podzemlju pa so čakali tudi gladiatorji. Tak sistem jim je omogočal raznovrstne spektakularne učinke, ki so jih uporabili med svojimi spektakli: to so dvigovanje kletk, premične kulise in "izginjanje" tekmovalcev.
V Koloseju so potekali različni spektakli: od gladiatorskih bojev in lovov na živali do različnih bitk, med njimi tudi rekonstrukcije pomorskih bitk.
Spektakli, ki so jih prirejali v Koloseju
V Koloseju so potekali različni spektakli:
Gladiatorski boji: gladiatorji so se bojevali med seboj ali proti divjim živalim. Večina izmed njih ni bila sužnjev – mnogi so bili profesionalci, ki so bili dobro trenirani in cenjeni.
Venationes (lat. venatio = lov) – lovi na živali: v areno so pripeljali leve, tigre, krokodile, nosoroge in celo slone, ki so jih Rimljani uvažali iz Afrike in Azije.
Rekonstrukcije bitk: včasih so poustvarili zgodovinske pomorske bitke (naumachiae), čeprav so o tem zgodovinarji deljeni – najverjetneje so take dogodke izvajali v zgodnjih fazah Koloseja z delno poplavljeno areno.
Zaton Koloseja
Leta 217 je Kolosej močno poškodoval požar, ki ga je zanetil udar strele v leseno konstrukcijo. Kasneje so ga prizadeli in poškodovali potresi, predvsem tisti v obdobju med 9. in 14. stoletjem. Del kamna iz Koloseja so v srednjem veku odstranili za gradnjo drugih rimskih stavb (npr. cerkva in palač v Rimu), bil je tudi zaraščen in zapuščen, v njegovi okolici pa so bile divje živali (tudi volkovi).
Kolosej velja za eno izmed najbolje obiskanih znamenitosti na svetu in eno najbolj prepoznavnih zgodovinskih čudes na svetu.
Kolosej je bil leta 1980 vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine in danes velja za najbolj obiskan spomenik v Italiji. Leta 2024 so zabeležili skoraj 15 milijonov obiskovalcev arheološkega parka (sestavljajo ga Kolosej, Rimski forum in Palatin) – kar je največ do zdaj, sam Kolosej pa je privabil okoli 14,7 milijona obiskovalcev.
Oglejte si še več zanimivosti v rubriki Arhitekturni čudeži: