Četrtek, 27. 6. 2019, 11.23
5 let, 5 mesecev
Ovadba zoper Kučana: "O moji odgovornosti bo sodila zgodovina"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
77
V Srbiji je neznani prijavitelj kazensko ovadil nekdanjega predsednika republike Milana Kučana zaradi vojnih zločinov in genocida.
Proti nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu je bila v Srbiji vložena kazenska ovadba za domnevne vojne zločine in genocid, ki naj bi se zgodili leta 1991. Kazenska ovadba, ki jo je v imenu neznanega prijavitelja vložil odvetnik Dušan Bratić, se nanaša na obdobje vojne za Slovenijo. Našo državo je ob razglasitvi neodvisnosti pred 28 leti napadla takratna Jugoslovanska ljudska armada (JLA). Kučan pravi, da je obtoževanje drugih beg pred lastno odgovornostjo.
Kučan je v odzivu zapisal, da trditve, ki jih je objavil srbski dnevnik, povsem spregledujejo zgodovinski kontekst procesov, ki so bili vzrok za razpad Jugoslavije in za tragedije, do katerih so pripeljali.
"Moj komentar je odveč, saj verjamem, da bosta srbska politika in družba sami zmogli objektivno soočenje s politiko Srbije v 90. letih prejšnjega stoletja, ki je sprožila odpor pri praktično vseh narodih nekdanje skupne države. To je bila retrogradna politika, ki je za dolgo obdobje zaustavila razvoj predvsem Srbije, pa tudi drugih republik. Prepričan sem, da samorefleksija o tem obdobju, pa tudi celovitejše ocene takratne politike in njenih posledic Srbijo še čakajo, zato da bi zmogla resen korak naprej na poti do članstva v Evropski uniji. Obtoževanje drugih je beg pred lastno odgovornostjo. Kar pa zadeva mojo odgovornost, o njej bo sodila zgodovina," je v odzivu za STA zapisal bivši predsednik republike.
Neznani prijavitelj nekdanjemu predsedniku republike Milanu Kučanu po poročanju srbskega časnika Politika očita, da je leta 1991 zagrešil vojni zločin proti vojnim ujetnikom in tudi genocid. Kazensko ovadbo zoper Kučana je vložil odvetnik Dušan Bratić, ki naj bi preiskoval zločine, ki so bili storjeni nad pripadniki nekdanje JLA in civilisti med vojno po razpadu nekdanje Jugoslavije v 90. letih prejšnjega stoletja.
Prijavo vložil tudi proti nekdanjemu načelniku štaba teritorialne obrambe v Sloveniji
Kazensko ovadbo je Bratić vložil tudi proti nekdanjemu načelniku republiškega štaba teritorialne obrambe v Sloveniji Janezu Slaparju, Francu Anderliču, ki je poveljeval eni od organizacijskih enot slovenske teritorialne obrambe, ter še proti trem ljudem, ki naj bi, kot trdi odvetnik, neposredno izvedli domnevne zločine.
Odvetnik Dušan Bratić očita Kučanu, da je v času vojne za Slovenijo neposredno vplival na izvedbo vojnih zločinov proti pripadnikom JLA in civilnemu prebivalstvu.
Ovadenim očita, da so kršili pravila mednarodnega prava iz ženevske konvencije. V kazenski ovadbi odvetnik navaja, da je skupina pripadnikov teritorialne obrambe 29. junija 1991 na Škofijah v neposredni bližini mejnega prehoda z Italijo v času veljave prekinitve ognja z avtomatskimi puškami streljala na pet terenskih vozil JLA, ki so stala v koloni.
Kučanu očita, da je vplival na izvajanje vojnih zločinov
Glede odgovornosti Kučana Bratić medtem poudarja, da je bil ta takrat predsednik Slovenije in da je imel oblast nad vsemi oboroženimi formacijami teritorialne obrambe. Nekdanjemu predsedniku Slovenije očita, da je s tem zagotovo na seznamu glavnih vojnih zločincev, ki so odgovorni za razpad Jugoslavije.
"Kučan ni bil kaznovan, vendar je vplival na izvajanje vojnih zločinov, ki so bili od 8. julija 1991 v velikem številu izvedeni proti civilnemu prebivalstvu, med katerim so bili žene in otroci pripadnikov JLA, ranjenci, sanitetno osebje, vojni ujetniki in vojaki, ki so odložili orožje," pojasnjuje Bratić.
Kdaj, kje, kako in zakaj naj bi se zgodili domnevni vojni zločini, beograjski odvetnik ni pojasnil, prav tako ni o tem poročal prej omenjeni beograjski časnik, ki je bil v času zadnje vojne na Balkanu pod velikim vplivom režima nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića. Zločine na območju nekdanje Jugoslavije je sicer preiskovalo mednarodno sodišče v Haagu, ki pa vojnih zločinov, ki bi jih zagrešila slovenska stran, ni ugotovilo.
Po objavi prispevka se nam je oglasil tudi nekdanji prvi direktor Varnostno-obveščevalne službe Ministrstva za obrambo (VOMO), predhodnice današnje OVS na obrambnem ministrstvu, Andrej Lovšin. Lovšin, ki je VOMO vodil od leta 1990 do leta 1994, odločno zanika, da bi se v času osamosvojitvene vojne zagrešili kakršnikoli zločini, genocid ali kazniva dejanja s strani pripadnikov slovenske teritorialne obrambe nad napadalcem, torej takratno JLA.
"Zgodilo se je kvečjemu obratno. Slovenija in njene obrambne sile, torej teritorialna obramba in policija, niso napadle nikogar, pač pa je to storila JLA in v več primerih uporabila prekomerno silo nad civilnim prebivalstvom. Naj samo omenim številne letalske raketne napade na kolone civilnih tovornjakov in žrtve med vozniki ali pa obstreljevanje središča Gornje Radgone s tankovskimi topovi ter povzročitve velike materialne škode na civilnih pretvornikih RTV-ja," poudarja Lovšin.
Kot je pojasnil, je med vojno in neposredno po njej takratni VOMO omogočil prihod predstavnika Rdečega križa iz Ženeve, ki je obiskal zbirne centre in zapore za vojake takratne JLA, pri tem pa ni zaznal nobenih kršitev človekovih pravic, mednarodnih konvencij in vojnega prava. "Zato menim, da so take obtožbe po 28 letih od vojnih dogodkov v Sloveniji popolnoma neumestne, krivične in neutemeljene," ocenjuje Lovšin, sicer tudi nekdanji prvi mož Intereurope.
Dodaja, da je bila osamosvojitev Republike Slovenije izpeljana z veliko profesionalnostjo takratne teritorialne obrambe in policije ter da pri njej ni prišlo do vojnih zločinov in genocida, kar je bilo značilno za vojne v nadaljevanju razpadanja nekdanje skupne države.
77