Najprej izgubila mamo, nato še očeta: "Nisem mogla izgovoriti besede samomor" #video

Med pandemijo novega koronavirusa v Sloveniji in po svetu se je duševno zdravje odraslih in otrok poslabšalo. Spodbudno je, da se v zadnjem desetletju število samomorov pri nas vseeno postopoma zmanjšuje, čeprav številke nihajo. Leta 2009 je v Sloveniji samomor storilo 448 ljudi, lani pa 394, od tega več moških kot žensk, so poročali v oddaji Planet 18 na Planetu.

Novice Problematike samomorov se je mogoče po pozivu mednarodne zveze lotiti le skupaj

Pri 21 letih izgubila mamo, pri 28 letih pa še očeta

Na svetu vsako leto stori samomor več kot 800 tisoč ljudi. Samomor čustveno ali drugače prizadene še okoli 135 ljudi, ki so blizu pokojniku. O tem, kako drastično se ji je po samomoru staršev spremenilo življenje, je za Planet spregovorila Anja Klančar. Pri 21 letih je najprej izgubila mamo, pri 28 letih pa še očeta. Oba sta se odločila, da svoje življenje končata sama.

"V tistem času se počutiš, kot da po svetu hodiš paraliziran. Kot da bi mi nekdo odrezal nogo in roko in bi se potem prosto sprehajala po Ljubljani. In ko bi se mi kdo približal, bi mi bilo zelo težko. In to je isto, samo da se ne vidi. Vemo, da marsikdo trpi, vidi se na kilometer. Vidi pa se tudi, da človek ne trpi, a v bistvu trpi," je pojasnila Klančarjeva.

O tem, kako drastično se ji je po samomoru obeh staršev spremenilo življenje, je za Planet spregovorila Anja Klančar. Pri 21 letih je najprej izgubila mamo, pri 28 letih pa še očeta. Foto: Planet TV

Ravno molk oziroma mirnost je pogosto lahko znak. Prostovoljci pogosto že po tonu glasu prepoznajo človeško stisko. "Takšni ljudje se ponavadi oddaljijo, se zaprejo vase. To je mogoče razbrati na primer iz tona glasu in hitrosti govora. Vsekakor je to ponavadi upočasnjeno in odsotno," je dejala prostovoljka društva Tvoj telefon v Postojni Andreja Razpet Zupančič.

Odgovora na vprašanje, zakaj so starši sprejeli takšno odločitev, Klančarjeva ni dobila in ga nikoli ne bo, a si je sčasoma nehala zastavljati to vprašanje. Danes pravi, da je samomor skrivnost, ob tem pa poudarja, da se je odločila, da se ne bo uklonila stigmi in da bo spregovorila. Pred dvema letoma je izdala knjigo z naslovom Ko izgubiš ... 

Pri starostnikih najpogostejši razlog za samomor osamljenost

"Niti v sanjah si nisem mislila, da bom lahko o tem spregovorila, da bom lahko o tem govorila tudi javno, ampak verjetno je bil potreben določen čas, da sem lahko izgovorila tudi besedo samomor, ker je prej nisem mogla," je pojasnila Klančarjeva. V Sloveniji je največ samomorov v odrasli dobi, večje število samomorov beležimo tudi med starostniki. O razlogih za samomor je sicer težko govoriti, pojasnjujejo na Slovenskem centru za raziskovanje samomorov, a kljub temu je pri starostnikih pogost razlog osamljenost.

O razlogih za samomor je sicer težko govoriti, a kljub temu je pri starostnikih pogost vzrok za samomor osamljenost. Foto: Getty Images

"Predvsem zato, ker različne stiske lahko ostanejo neprepoznane. Človek na primer nima možnosti, da bi se na koga obrnil, morda ne ve, kje poiskati pomoč, hkrati pa lahko ostane tudi spregledan, če ne živi v okolju, kjer bi opazili, da se z njim nekaj dogaja," je poudarila psihologinja Nuša Zadravec Šedivy iz prej omenjenega centra.

Zato je pomembno tudi ozaveščati in se pogovarjati o samomorih. Ob stiski so na voljo telefoni, posameznik lahko pokliče osebnega zdravnika, se pogovori s svojci ali prijatelji, ko pa nič ni dosegljivo nič drugega, so tu še urgentna številka 112 ali urgentni centri v psihiatričnih bolnišnicah, so še poročali na Planetu.