Janez Janša
Sreda, 1. 9. 2021, 6.49
2 leti, 7 mesecev
Janša: Vidimo močno Evropo, ki jo sestavljajo močne države članice #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,60
149
Blejski strateški forum je z uvodnim nagovorom odprl predsednik vlade Janez Janša. "Biti del Evropske unije ni bila nikoli zgolj gospodarska priložnost za nas. Šlo je za vrnitev v družino, ki jo združujejo vrednote spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter demokracije. Vse, kar nam je bilo vzeto ali kršeno v komunistični Jugoslaviji," je med drugim o vstopu Slovenije v EU leta 2004 dejal Janša.
Na Bledu poteka tradicionalni Blejski strateški forum, ki je letos sredi slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije namenjen poglobljenemu razmisleku o vprašanjih, tveganjih in priložnostih naše skupne prihodnosti. Nedavne krize, predvsem pandemija covid-19, in spremembe v mednarodnem okolju so pokazale, da se mora tudi EU prilagoditi in spremeniti.
Okrepiti mora svojo odpornost, da se bo učinkoviteje spopadala s prihodnjimi krizami. Okrevanje po covid-19 je edinstvena priložnost, da EU usmerimo na prepotrebno pot vključujoče zelene in digitalne preobrazbe. Na svetovnem prizorišču mora EU povečati svojo politično moč in z zaveznicami graditi trdna partnerstva.
Ob slovenskem političnem vrhu se foruma udeležujejo tudi predsednika Evropskega sveta in Evropskega parlamenta ter številni premierji, ministri in drugi pomembni gostje.
.@JJansaSDS: Danes je 🇪🇺 precej drugačna, kot je bila v času pristopa 🇸🇮 in v času prvega slovenskega predsedovanja Svetu 🇪🇺. Lahko bi rekli, da je bilo 🇸🇮 predsedovanje v prvi polovici leta 2008 zadnje predsedovanje, ki ga ni tako ali drugače zaznamovala kakšna huda kriza. pic.twitter.com/R6FPxBzhuc
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 1, 2021
Predsednik vlade Janez Janša je v uvodnem nagovoru dejal, da biti del Evropske unije ni bila nikoli zgolj gospodarska priložnost za nas, temveč je šlo za vrnitev v družino, ki jo združujejo vrednote spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter demokracije.
"Vse, kar nam je bilo vzeto ali kršeno v komunistični Jugoslaviji. Ta vrnitev v Evropo je sovpadala s temeljnim zgodovinskim poslanstvom Evropske unije, ki ga je spodbudil padec totalitarnih komunističnih režimov po Evropi: s poslanstvom ustvariti celovito in svobodno Evropo, ki je spravljena sama s seboj in s svojo okolico," je poudaril.
EU precej drugačna kot pred desetletjem
Janša je opozoril, da je danes Evropska unija precej drugačna, kot je bila v času pristopa Slovenije in v času prvega slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije.
"Lahko bi rekli, da je bilo slovensko predsedovanje v prvi polovici leta 2008 zadnje predsedovanje, ki ga ni tako ali drugače zaznamovala kakšna huda kriza. Zatem so sledile druga za drugo: finančna kriza, migrantska kriza, zasedba Krima, nastanek zamrznjenih konfliktov v naši vzhodni soseski, brexit in pandemija covid-19, ki traja od začetka lanskega leta. Močno upamo, da je prišel čas, ko dejanja Evropske unije lahko postanejo in morajo postati strateška in dolgoročna, usmerjena v doseganje cilja, ki so si ga zadali ustanovitelji Evropske unije. Evropa, ki je svobodna, celovita in spravljena s sabo in svojo okolico.
.@JJansaSDS: Pandemija covida-19 je vnovič razkrila do zdaj skrito napetost v mednarodnem sistemu: boj za svetovno upravljanje. Evropska unija je v ospredju tega boja. Toda žal ne vedno kot sodelujoča, temveč tudi kot prizorišče tega boja. pic.twitter.com/xulGwMKDIB
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 1, 2021
Po drugi svetovni vojni so se ustanovitelji Evropske unije spoprijemali z izzivom, kako preoblikovati odnose med evropskimi narodi. Deset ustanoviteljev od enajstih je bilo povezanih s krščanskodemokratskimi strankami. Zato so poznali vodilo svetega Avguština: enotnost v nujnih stvareh, svoboda v negotovih stvareh, dobrota v vseh stvareh. Iz tega vodila izhajajo mehanizmi ideje o evropskem združevanju: iskanje soglasja in medsebojno spoštovanje, subsidiarnost ter solidarnost. To so ključna načela," je opozoril Janša.
Poglejte si pogovor zunanjenga ministra Anžeta Logarja za Planet TV:
O prihodnosti Evrope razpravljajo v odločilnem trenutku
Slovenskemu premierju se zdi, da smo se na tej poti pogosto oddaljili od ključnih načel ali šli celo v nasprotno smer. Dobro bi bilo, da sledimo zgledu ustanoviteljev EU in razmislimo o izvajanju teh načel v EU danes.
"To je odločilno vprašanje našega časa – kako razlagati in izvajati vrednote ter mehanizme iskanja soglasja in medsebojnega spoštovanja, subsidiarnosti ter solidarnosti. Skupno dobro, ki zajema dobre lastnosti vseh sodelujočih držav. To je pogoj za skupni odziv na ključne razvojne izzive – gospodarske, demografske in družbene –, s katerimi se danes spoprijema Evropa. Razprava o prihodnosti Evrope se odvija v odločilnem trenutku. Po desetletju kriz, ki so razkrile številne pomanjkljivosti in vrzeli v Evropski uniji. Včasih pa tudi našo odpornost in nepričakovano moč. Jasno je, da si prihodnost Evropske unije predstavljamo različno, vendar si ne moremo privoščiti izključevanja, zato si tako močno želimo odkrito in odprto razpravo o naši skupni prihodnosti. Želimo ohraniti svojo evropsko družino," je dejal.
Janša meni, da mora razpravo voditi postopkovna poštenost, ki vsem omogoča, da sodelujejo, da se jim prisluhne in da so slišani. Le tako lahko dosežemo medsebojno razumevanje. Dinamika odnosov v Evropski uniji mora, podobno kot družinski odnosi, veliko bolj odražati iskanje soglasja in medsebojno spoštovanje kot odnose med mednarodnimi akterji.
"Zato gre pri razpravi o prihodnosti Evrope za učenje in razumevanje. To bo omogočilo iskanje soglasja in medsebojno spoštovanje, subsidiarnost ter solidarnost. Na podlagi tega se bo Evropska unija lahko spoprijela z zunanjimi izzivi, kar ni mogoče, če smo razdeljeni," je opozoril Janša.
Nadaljeval je, da je pandemija covid-19 znova razkrila do zdaj skrito napetost v mednarodnem sistemu: boj za svetovno upravljanje. Evropska unija je v ospredju tega boja. Toda žal ne vedno kot sodelujoča, temveč tudi kot prizorišče tega boja.
"Za to smo krivi sami zaradi nepotrebnih prepirov znotraj Evropske unije, ki polnijo našo politično agendo. Ključna pogoja, potrebna za dobro strategijo, sta zgodovinska občutljivost in moralni kompas. Zato ne bo dovolj, če se bomo opirali samo na normativno moč Evropske unije. Torej je razprava o prihodnosti Evrope predvsem razprava o tem, kdo smo ter kako razumemo logos, patos in etos evropskih narodov. Vse to nam bo omogočilo, da razširimo strateško obzorje zunanje politike Evropske unije," je dejal.
Pri iskanju odgovorov nam ni treba izumljati tople vode
Glavni izziv evropskega združevanja je po njegovih besedah zagotoviti enotnost, hkrati pa ohraniti raznolikost. "Evropa še ni našla vseh odgovorov na to vprašanje. Pri iskanju nam ni treba izumljati tople vode, temveč se moramo vrniti k izvoru: k iskanju soglasja, medsebojnemu spoštovanju, subsidiarnosti in solidarnosti," je prepričan.
.@JJansaSDS: Evropa še ni našla vseh odgovorov na to vprašanje. Pri iskanju nam ni treba izumljati tople vode, temveč se moramo vrniti k izvoru: k iskanju soglasja, medsebojnemu spoštovanju, subsidiarnosti in solidarnosti. pic.twitter.com/c8fk3XcgSU
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 1, 2021
Janša je nagovor začel s spominom na dogajanje pred tridesetimi leti, končal pa s pogledom na prihodnja tri desetletja. "Predstavljamo si in vidimo Evropo, ki temelji na evropski civilizaciji. Močno Evropo, ki jo sestavljajo močne države članice. Močno Evropo, ki je sposobna načrtovati in izvrševati mehko in trdo moč. Razširjeno Evropsko unijo z novimi članicami z Zahodnega Balkana in iz vzhodnega sosedstva. Evropo z učinkovitimi in vitkimi institucijami Evropske unije. Vidimo Evropo, ki je v miru sama s seboj ter živi v mirnem in uspešnem okolju," je izpostavil in dodal še:
Vidimo Evropo kot del močnega Severnoatlantskega zavezništva, kot svetovno voditeljico z vidika svobode in kakovosti življenja, kot dom pravičnosti in blaginje. Vidimo Evropo kot prostor razgibanega in svobodnega izražanja mnenja, sodelovanja, visokih standardov spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, ki temelji na enakih merilih za vse in na sodelovanju demokratičnih institucij, ki jih je izvolilo ljudstvo. Bistvo razprave o prihodnosti Evrope je torej, kako doseči takšno Evropo. Evropo, ki bo celovita, svobodna in v miru sama s seboj."
149