Sobota, 3. 8. 2019, 4.00
5 let, 4 mesece
Mladi in rak: "Otopiš, ker ne veš, kaj te čaka" #video
Rak dojk, rak mod, rak debelega črevesja in limfom so bolezni, ki najpogosteje kosijo med mladimi. V Sloveniji s takšno diagnozo vsako leto zboli 13 tisoč ljudi, kar je toliko, kot bi zbolela vsa občina Logatec. Ob diagnozi si bolniki zastavljajo težka vprašanja s samimi neznankami - jim bo uspelo bolezen premagati, zakaj ravno oni in koliko časa jim je še ostalo. Mlajši bolniki na bolezen gledajo drugače kot pred leti, vedno več o tem tudi govorijo, tako pa ne opogumljajo le drugih, ampak predvsem sebe.
Andreja Šmarčan je za rakom zbolela pred osmimi leti. Kot pravi, je bila približno 14 dni pred smrtjo. V tem položaju so se ji zastavljala številna vprašanja, na katera ni imela odgovora, poročajo v oddaji Danes na Planetu.
"Ali bom umrla, je prvo in najbolj pomembno vprašanje, ki se ti zastavlja. Ali sem pustila kaj v tem svetu, da sem lahko po tem prepoznana, da si me bodo ljudje zapomnili, da me ne bodo pozabili," je dejala Andreja, ki je pri petindvajsetih letih izvedela, da ima raka limfatičnega sistema v pljučih, in sicer v zadnjem stadiju.
Danes, osem let po postavljeni diagnozi, se zdrava spominja prvih občutkov. "Otopiš, ker niti ne veš, kaj te čaka, niti ne tega, kako se moreš vesti, kdo ti bo pomagal, kako bo videti zdravljenje, pravzaprav ne veš ničesar," pravi Andreja.
"Otopiš, ker niti ne veš, kaj te čaka, niti ne tega, kako se moreš obnašati, kdo ti bo pomagal, kako bo potekalo zdravljenje, v bistvu ne veš ničesar," pravi Andreja.
Pomembno je govoriti o svojih občutkih
Andreja meni, da je zato pomembno o tem govoriti, ne pa občutkov zadrževati zase. Enako meni Planetov novinar Denis Malačič, ki je v letošnjem letu prebolel raka na modih.
"Ko te doleti diagnoza, kot je rak, je prav, da se ne zapiramo vase, da o tem govorimo tako s svojimi domačimi kot na primer s svojimi prijatelji, ker največ šteje podpora," je povedal Denis.
Za pravočasno odkrivanje raka številni opravljajo preventivne preglede. Ženske, ki imajo družinsko anamnezo dednega raka dojk in so pozitivne na BRCA 1 ali 2, so odločijo tudi za preventivne posege. Med njimi je tudi mati treh otrok Julijana Šubarič, ki je opravila rekonstrukcijo prsi, da bi se raku izognila, kot je dejala.
"Lahko se smiliš samemu sebi, a človek ima vedno izbiro, kaj narediti iz tega in iz tega narediti najboljše," pove Julijana. "Ne smemo se oviti v žalost"
Živeti z mislijo, da si med prvimi v vrsti za raka, ni lahko, a tudi takrat se ne smemo oviti v žalost, razlaga. "To sem vzela tako, da sem bila hvaležna za tako izkušnjo. Lahko se smiliš samemu sebi, a človek ima vedno izbiro, kaj narediti iz tega in iz tega narediti najboljše," je dejala Julijana.
Tako razmišlja tudi mlada Celjanka Andreja. Ni želela, da bi se komu smilila, še najmanj domačim. "Videla sem, da ljudje na skrivaj govorijo o tem in jokajo, pred mano pa so kazali svojo moč. Nato sem enkrat preprosto prišla v kuhinjo in rekla, da je dovolj in da bomo o tem govorili skupaj, se jokali skupaj, da smo v tem skupaj," je razložila Andreja, ki je vse svoje občutke in pot skozi izkušnje opisala v knjigi, ki jo bo izdala ob koncu leta.
Američani o bolezni govorijo bolj odprto
V Planetovem studiu je bila gostja tudi Urška Košir, raziskovalka na področju eksperimentalne psihologije na Univerzi Oxford, ki je z gledalci delila svoja spoznanja in praktične izkušnje dela z bolniki z rakom.
Sama je že premagala raka, ki je postal njen raziskovalni fokus. Ukvarja se s psihologijo in onkologijo, raziskuje, kako se z rakom spopadajo mladi bolniki v starosti od 18 do 39 let.
Kot pravi, so med Slovenijo in ZDA velike razlike. Američani naj bi o tem govorili bolj odprto, v Sloveniji pa je to skoraj tabu. O posebnostih mladih bolnikov, o zdravljenju, o tem, kako zdržati doma, o ključni vlogi družine in prijateljev in drugem je spregovorila za gledalce oddaje Danes.
7