Četrtek, 20. 6. 2019, 10.47
4 leta, 10 mesecev
"Stanje je katastrofalno. V bolnišnicah manjka več kot dva tisoč zdravstvenih delavcev."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,35
33
Medicinske sestre zaradi boljših delovnih razmer in višjih plač odhajajo v tujino, nekatere zaposlitev poiščejo v trgovini, proizvodnji in na bencinskih servisih. V slovenskih bolnišnicah manjka več kot dva tisoč zaposlenih v zdravstveni negi.
V jeseniški bolnišnici so morali v začetku meseca zaradi pomanjkanja medicinskih sester oziroma zdravstvenih tehnikov zapreti del enega od oddelkov. Osebje odhaja na druga delovna mesta v zdravstvu, ki niso tako zahtevna, so pa približno enako plačana.
Zaradi kadrovskih težav del oddelka zaprli tudi na onkološkem inštitutu
Težave s kadrom imajo tudi na onkološkem inštitutu (OI) v Ljubljani. Sredi maja so zaradi pomanjkanja srednjih medicinskih sester - letos jih je inštitut zapustilo osem - začasno zaprli del oddelka, bolnike pa prerazporedili po drugih.
Kot so na OI pojasnili za Siol.net, medicinske sestre pogosto odhajajo na manj obremenjujoča delovna mesta. Dodali so, da ta pojav močno občutimo po vsej državi, opažajo pa ga tudi v tujini.
Po desetih letih na manj stresna delovna mesta
"V Ameriki je na primer običajno, da na oddelkih za intenzivno terapijo in nego delajo zaposleni po deset let, nato pa odidejo na manj stresna delovna mesta. Prav je, da se ob izkušenih sestrah na takšnih oddelkih zaposluje tudi mlajše sestre, za katere je zahtevna zdravstvena nega velik izziv in ki želijo čim bolj izpopolniti svoje znanje," nam je povedal strokovni direktor inštituta Viljem Kovač.
Prosta delovna mesta so razpisana, a je prijav malo
Viljem Kovač, strokovni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana
Kovač pojasnjuje, da imajo ves čas objavljene razpise, tako za srednje medicinske sestre oz. zdravstvene tehnike kot za diplomirane medicinske sestre.
A se na razpise prijavi zelo malo medicinskih sester, poleg tega pa morajo gledati tudi na to, da zaposlijo kakovosten kader.
Nove kadre iščejo tudi na fakultetah
Da bi rešili omenjeno kadrovsko težavo, so na OI začeli tudi aktivno promocijo onkološke zdravstvene nege na zdravstvenih fakultetah, ponovno pa uvajajo tudi študentsko delo, saj bi na ta način pridobili dobro usposobljen kader za morebitno kasnejšo zaposlitev.
Primanjkuje tudi zdravnikov
Če bi zdravniki delali po standardih iz modre knjige, bi nam primanjkovalo 40 zdravnikov specialistov, še opozarja direktor. "Racionalizacijo dela izvajamo v vseh delovnih profilih, tako da imamo po naši oceni najbolj vitko upravo med bolnišnicami," je dodal.
V bolnišnicah manjka več kot 2.000 zaposlenih
"Podatki iz leta 2017, ki so danes še slabši, kažejo, da na bolnišničnih oddelkih slovenskih bolnišnic manjka v povprečju 2.075 ali skoraj 25 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi," opozarja Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica - Zveza). Na kronično pomanjkanje izvajalcev zdravstvene nege opozarjajo že zadnjih 15 let, odkar slovenske bolnišnice zbirajo podatke o preskrbljenosti s kadri v zdravstveni negi (Slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege).
"Omenjena kategorizacija pa žal omogoča ugotavljanje potreb le za paciente v bolnišnični zdravstveni negi in ne pokriva podatkov o potrebah po kadrih v specialističnih ambulantah, diagnostični in operativni dejavnosti v bolnišnicah, prav tako ne potreb primarne ravni zdravstva in zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih. Predvidevamo, da v teh okoljih manjka še vsaj toliko kadra zdravstvene nege kot na bolnišnični ravni. Stanje je res katastrofalno," dodaja.
Medicinske sestre odhajajo v tujino, na bencinske črpalke, v proizvodnjo
Ažmanova dodaja, da je poklic medicinske sestre zaupanja vreden poklic, ki pa žal predvsem zaradi slabih pogojev dela, pogosto celo na meji vzdržnega, zaradi preobremenjenosti in podplačanosti ni privlačen.
"Kader zaradi boljših delovnih razmer in višje plače odhaja v tujino, pogosto pa celo zapušča svoj poklic in se zaposluje v trgovinski dejavnosti, proizvodnji, na bencinskih črpalkah … Če ne bomo sistemsko rešili statusa izvajalcev zdravstvene nege, ne moremo pričakovati, da se bodo mladi odločali za ta poklic. Če se razmere ne bodo izboljšale, bo pomanjkanje kadra na področju zdravstvene in babiške nege še večje in pacienti tako ne bodo deležni varne in kakovostne obravnave," opozarja naša sogovornica.
Še vedno se ravnajo po pravilih iz leta 1984
V Zbornici - Zvezi sicer kot prvi korak k reševanju razmer razumejo ministrov podpis dokumenta, ki po njihovem mnenju odpravlja krivice, ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo storjene tehnikom zdravstvene nege, ki opravljajo naloge medicinskih sester, čeprav za to nimajo ustrezne visokošolske izobrazbe, imajo pa z delom pridobljeno znanje in večletne izkušnje.
"Poleg tega je sprejeti dokument temelj za nadaljnjo vzpostavitev kadrovskih standardov in normativov, ki morajo biti skladno s stavkovnim sporazumom s sindikati s področja zdravstvene nege, sklenjenim 3. decembra 2018, sprejeti do konca letošnjega septembra," pojasnjuje Ažmanova.
"Zaposleni v zdravstveni negi namreč zdaj delajo po zastarelih standardih in normativih iz leta 1984, ki so nujno potrebni posodobitve, saj vsebinsko ne ustrezajo več današnjim potrebam in niso primerni za kakovostno in varno obravnavo pacientov. S sprejetjem kadrovskih standardov in normativov ter z zaposlitvijo dodatnega kadra v zdravstveni negi tako v zdravstvu kot na področju socialnega varstva se bodo delovne razmere pomembno izboljšale," dodaja.
Bi lahko na pomoč priskočili delavci iz tujine?
Na vprašanje, ali bi lahko pomanjkanje kadra reševali tudi s kadrom iz tujine, pa Ažmanova odgovarja, da je treba težave najprej poskušati rešiti s kadrom, ki je že v sistemu. "Tem moramo zagotoviti primerne delovne pogoje in jih zadržati v poklicu ter nazaj pridobiti tiste, ki so ga zapustili ali odšli v tujino," pravi. Zaposlovanje iz tujine mora biti skrajni ukrep, poleg tega pa je po njenih besedah pri tem problem tudi znanje slovenskega jezika, ki je pogoj za zaposlitev pri nas – za medicinske sestre in babice se zahteva raven znanja C1, za tehnike zdravstvene nege pa B2.
Več povpraševanja le še po gradbincih in delavcih v proizvodnji
V prvih petih mesecih letošnjega leta so delodajalci iz zdravstva in socialnega varstva na zavodu za zaposlovanje objavili 6.789 prostih delovnih mest. Več prostih delovnih mest so v tem obdobju objavili le delodajalci iz gradbeništva in predelovalne dejavnosti.
Zavod za zaposlovanje sicer med delodajalci z deset ali več zaposlenimi dvakrat na leto izvaja raziskavo Napovednik zaposlovanja. Zadnja, ki kaže trende v drugi polovici letošnjega leta, napoveduje rahlo rast števila zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Med 20 poklici, za katere bodo delodajalci najpogosteje iskali delavce, pa je tudi poklic bolničarja negovalca v zavodih.
Kot so nam povedali na zavodu za zaposlovanje, so rezultati raziskave še pokazali, da se je preteklega pol leta v povprečju 44,6 odstotka delodajalcev srečalo s pomanjkanjem ustreznih kadrov. Med delodajalci iz zdravstva in socialnega varstva je pomanjkanje še izrazitejše, saj jih ima težave pri iskanju delavcev 62,7 odstotka. Delodajalci iz te dejavnosti dodajajo, da se pomanjkanje delavcev izraža predvsem v potrebi po nadurnem delu zaposlenih. Poklici v zdravstvu spadajo že več let med deficitarne poklice tudi v preostalih evropskih državah.
Višja plača in boljši pogoji pogosto prepričajo
Največje težave pri iskanju delavcev imajo praviloma delodajalci, ki iščejo delavce za slabše plačana dela, za katere je značilen neugoden delovni čas, in dela, ki so fizično zahtevna. Prav tako imajo delodajalci težave pri iskanju delavcev za dela, ki od kandidatov zahtevajo specifična znanja, še pravijo na zavodu. Opažajo tudi, da se iskalci zaposlitve, ki so se izobraževali za delo v zdravstvu ali imajo delovne izkušnje v zdravstvu, ob izboljšanju ponudbe delodajalcev iz drugih dejavnosti zato pogosteje odločajo za spremembo karierne poti in zaposlitev iščejo tudi v drugih dejavnostih.
33