Sreda, 30. 7. 2025, 15.17
20 ur, 6 minut
Nadškofija v bran Franciju Keku: Župnik nima pristojnosti izrekati cerkvenih kazni

Ljubljanska nadškofija, ki jo vodi Stanislav Zore, je za zdaj razrešila dileme glede "izobčenja".
Ljubljanska nadškofija se je postavila v bran znanemu satiriku in nekdanjemu politiku Franciju Keku. Potem ko ga je v torek župnik župnije Homec Tadej Ložar kar prek omrežja X "izobčil" iz Rimskokatoliške cerkve, so danes v odzivu za Siol pojasnili, da za kaj takega navadni duhovniki ali župniki nimajo pristojnosti, ampak kvečjemu "pristojna cerkvena oblast, npr. ordinarij oz. krajevni škof".
Cerkvene kazni danes le v izjemnih primerih
"'Kazni' v katoliški Cerkvi so večinoma zdravilne narave. Kaznovanega naj bi spodbudile, da se spreobrne, spremeni svoj način življenja. Ko dosežejo svoj cilj, se umaknejo. Kazni se danes nalagajo v izjemnih primerih, saj se veliko več doseže s pogovorom, spodbudo. Zlasti pa se zelo redko kazen razglasi, torej javno objavi," je za Siol pojasnil Boštjan Prevc iz tiskovnega urada Nadškofije Ljubljana.
Vendarle, kot je dodal, si "nekatere kazni verniki naložijo sami, s samim dejanjem, ki ga storijo." Dodal je še: "O tem se dosti javno ne govori, večinoma se zadeve rešujejo z medsebojnim pogovorom, tudi v okviru zakramenta svete spovedi."
Za izobčenje možno tudi kesanje
Izobčenje ali ekskomunikacija v Rimskokatoliški cerkvi je "kazen, ki lahko doleti vernika samo za najtežje prestopke oziroma grehe, kot na primer širjenje krive vere, napad na papeža ipd.," je pojasnjeno v spletni enciklopediji Wikipedija.
V zgodovini, zlasti v srednjem veku, je bilo izobčenje precej huda kazen. Izključitev iz Cerkve je namreč v katoliškem svetu pomenila tudi izključitev iz družbe. Kdor se je družil z izobčeno osebo, je tudi sam tvegal izobčenje in večno pogubo tudi v posmrtnem življenju.
Toda izobčenje ni nujno trajen ukrep (za razliko od anateme, ki velja za najstrožjo kazen); če se grešnik poboljša in pokesa, odreče krivi veri in grehu ter izpove pravo vero, se lahko konča tudi izobčenje.
Pravico izrekanja kazni ima škof, ne župnik
"Pravico nalagati, odvzemati in tudi razglašati cerkvene kazni ima pristojna cerkvena oblast, npr. ordinarij oz. krajevni škof. Za to duhovniki (župniki) nimajo pristojnosti," je poudaril Prevc.
Ljubljansko nadškofijo vodi nadškof in metropolit Stanislav Zore.
V pojasnilo – tako župnik kot škof sta duhovnika, vendar imata v cerkveni hierarhiji različna ranga. Škof vodi škofijo, ki je sestavljena iz več župnij in večjih dekanij. Ljubljansko nadškofijo, ki jo vodi nadškof in metropolit Stanislav Zore, recimo sestavlja 17 dekanij in 232 župnij, tudi župnija Homec. Zore sicer vodi tudi ljubljansko metropolijo, ki poleg ljubljanske nadškofije teritorialno obsega še škofiji v Kopru in Novem mestu.
"Družbena omrežja niso primerna za razjasnjevanje duhovnih zadev"
Prevc je dodal še, da imajo družbena omrežja svoje zakonitosti in svojo dinamiko. "Gotovo pa niso primerno mesto za razjasnjevanje osebnih oz. duhovnih zadev," je Prevc še poudaril v pisnem odzivu.
Posredno je ljubljanska nadškofija tako kritizirala župnika Ložarja, ki je pred dvema dnevoma kar v zapisu na omrežju X "izobčil" Francija Keka, ker da ima "poglede v nasprotju s katoliškim naukom". Očita mu nekatoliške poglede, ker je "javno podprl sprejemanje zakona o evtanaziji". Kljub Kekovim pojasnilom je Ložar vztrajal in tudi zatrjeval, da se je Kek pravzaprav "samoizobčil", napovedal pa je tudi odgovor škofa.
Več o tem si lahko preberete tukaj:
Kot je torej razumeti sporočilo ljubljanske nadškofije, Franci Kek ostaja del cerkvenega občestva. Župnik Ložar pa je hkrati tudi dobil jasno sporočilo, da družbena omrežja, kakršno je X, "niso primerno mesto za razjasnjevanje osebnih oz. duhovnih zadev".
Takole je župnik Tadej Ložar kar prek omrežja X "izobčil" Francija Keka.