Petek, 3. 1. 2025, 17.17
1 dan, 21 ur
Ministrica Vrečko poudarila nujnost državne pomoči medijem v predlogu novega zakona o medijih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,96
Predlog novega zakona o medijih, ki ga je vlada v torek poslala v DZ, je eden najsodobnejših v EU, je danes dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Sprejetje predvidene sheme državne pomoči tiskanim in digitalnim medijem je nujno, meni. Predlog zakona o STA in predlog novele zakona o RTVS pa sta v medresorskem usklajevanju.
Zdajšnji zakon o medijih, ki so ga prvič sprejeli leta 2001, je po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko zares potreboval obsežno prenovo. Kot je poudarila v izjavi za medije ob robu srečanja z nemško ministrico za kulturo Claudio Roth, se je v tem času na področju medijev veliko spremenilo.
O koncentraciji medijskega trga
Med drugim je poudarila koncentracijo medijskega trga, o kateri bi skladno s predlogom zakona o medijih presojala agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), po besedah Aste Vrečko politično neodvisen organ. "Bistveno je, da je postopek zelo določen in ni prepuščen arbitrarni presoji," je dejala ministrica.
Skladno z zdajšnjo ureditvijo koncentracijo medijev presoja ministrstvo za kulturo, a le vsakega, ki želi pridobiti več kot 20 odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža v mediju. Predlog novega zakona pa predvideva, da bo Akos presojal vsako združitev medija, ne glede višino, je dejala ministrica. "Postopek bo poenoten in zelo transparenten," je poudarila.
Shema državne pomoči tiskanim medijem
Asta Vrečko je poudarila tudi predvidene sheme državnih pomoči tiskanim medijem pri prehodu na digitalizacijo in pomoč digitalnim medijem. To je po besedah ministrice "absolutno nujno", zlasti po gospodarski krizi, epidemiji bolezni covid-19 in razvoju tehnologije. "Gre za sheme, ki so evropsko primerljive in razvojno naravnane," je dejala.
Višina sredstev za shemo še ni znana, saj "praviloma sredstva v zakonih niso določena". Ko bo zakon sprejet, bo ministrstvo za kulturo to vprašanje odprlo z ministrstvom za finance, s katerim bo določila sredstva v proračunu. Sredstva zdajšnjega medijskega razpisa, ki so jih v predlogu zakona povišali, so resda določena vrsto let, je pri tem dodala.
Medij bo moral imeti uredniško politiko in novinarje
Mediji, ki bodo želeli pridobiti denar iz državne sheme, bodo med drugim morali biti vpisani v razvid medijev, pri čemer je po besedah ministrice jasno, "kaj je medij, kaj medijska hiša". Tako morajo imeti uredniško politiko in novinarje ter morajo periodično objavljati.
Seveda pa se v razvid ne bo treba vpisati vplivnežem, torej ustvarjalcem različnih spletnih vsebin, je dejala Vrečko, bodo pa določeni členi zakona veljali tudi zanje. Tako bodo morali tudi vplivneži upoštevati posamezne določbe, med drugim glede prepovedi spodbujanja nasilja in sovraštva, zaščite otrok ter oglaševanja, sponzoriranja in promocijskega umeščanja izdelkov.
Zakaj zakon o medijih ravno na zadnji dan leta
Ministrica Vrečko je še pojasnila, zakaj je vlada predlog zakona o medijih v obravnavo v DZ poslala ravno zadnji dan v letu 2024, in to na dopisni seji. Dejala je, da so ga v živo obravnavali na seji vlade 23. decembra, pred sprejemom pa so morali urediti "malenkosti". Dodala je, da so predlog zakona v javno razpravo poslali pred več kot enim letom in "res iskali možnost najboljšega zakona".
Predlog novega zakona o STA, ki ga ministrstvo za kulturo pripravlja z ministrstvom za finance, je po besedah Vrečko v zadnjih fazah medresorskega usklajevanja, ni pa več "veliko stvari za uskladiti". Navedla je, da bodo delo nadaljevali takoj v začetku leta. Tudi "majhne popravke nekaj členov" predloga novele zakona o RTV bi morali po oceni ministrice Vrečko še v tem mesecu urediti in sprejeti na vladi.
Večja preglednost medijskega lastništva
Cilj predloga zakona o medijih je po navedbah ministrstva zagotoviti pravico prebivalcev do celovite obveščenosti in svobode izražanja v novem medijskem okolju. Predlog po navedbah ministrstva med drugim določa večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja, predpisuje obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih in razkritje nasprotja interesov. Predlog usklajujejo tudi z novimi evropskimi akti na področju medijev, tudi aktom o svobodi medijev.
