Predlogu zakona o STA se obeta podpora

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je dejal, da želi vlada s predlogom dodatno utrditi STA, ki je "nepogrešljiv javni medij, ki vsak dan poroča o vseh bistvenih dogodkih v državi, po svetu in v lokalnih okoljih". Njene vsebine lahko uporabljajo in povzemajo vsi drugi mediji v državi, kar pomembno prispeva k boljši in celovitejši obveščenosti prebivalk in prebivalcev, je poudaril. STA ima po njegovih besedah široko mrežo dopisnikov po celotni državi, s čimer zagotavlja poročanje tako o dogodkih v največjih mestih kot v manjših krajih.

Obravnavani predlog po njegovih besedah predvsem krepi organizacijsko in finančno avtonomijo agencije in dodatno utrjuje njeno uredniško in institucionalno neodvisnost. V skladu z njim država kot ustanoviteljica ne sme posegati v uredniško politiko ali vsebinske odločitve, saj je njena vloga omejena na ustanoviteljske pristojnosti. Osrednji organ nadzora ostaja nadzorni svet. "Predlog dodatno varuje avtonomijo agencije pred pritiski politike," je zagotovil.

Pri pripravi zakona so upoštevali ugotovitve iz revizije računskega sodišča glede izvajanja javne službe informiranja. Tako predlog določa financiranje po načelu neto stroška. Višina nadomestila bo določena po predpisani metodologiji in letni pogodbi skladno z evropskimi pravili o državnih pomočeh. S tem se po Rusjanovih besedah odpravlja arbitrarno določanje zneskov in zagotavlja stabilno financiranje javne službe.

Neodvisni javni mediji kot temelj demokratične družbe

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v koaliciji izpostavili prednosti predlagane ureditve. Po pojasnilu SD utrjuje uredniško neodvisnost STA, saj je vloga vlade in ministrstva za kulturo jasno omejena. Neodvisni javni mediji so temelj demokratične družbe, je izpostavila poslanka SD Mojca Pašek Šetinc.

Predlog po prepričanju Svobode krepi demokratične standarde in jasno zapira prostor za politične pritiske. STA se je leta 2021, ko ji takratna vlada Janeza Janše ni plačevala izvajanja javne službe informiranja, izognila stečaju le s pomočjo donacij in prodaje terjatev, je povedala poslanka Svobode Andreja Rajbenšu.

Podobno so menili v Levici. Predlog po besedah Tatjane Greif iz poslanske skupine Levice varuje in ščiti neodvisnost STA ter je ključni zakonski mehanizem za preprečevanje zlorab.

V SDS in NSi niso zadovoljni

Medtem so bili v SDS in NSi kritični. V SDS nasprotujejo obravnavi predloga po nujnem postopku. Ministrstvo za kulturo je imelo po oceni Alenke Jeraj iz te poslanske skupine dovolj časa, da bi predlog pripravilo za obravnavo po rednem postopku.

Prav tako so bili nezadovoljni v NSi. Zakon bi moral biti po mnenju poslanke NSi Vide Čadonič Špelič pripravljen že pred letom dni, ko se je končala revizija računskega sodišča. V predlagani določbi, po kateri bo pogodbo za financiranje javne službe z agencijo sprejemalo ministrstvo za kulturo, in ne več urad vlade za komuniciranje, pa vidi nevarnost za še večjo stopnjo politizacije.

Novice Avšič Bogovič: Do zadnjega dne bomo delali in sprejemali zakone