Spotkast
Volitve 2026
Četrtek, 29. 1. 2026, 4.00
5 dni, 13 ur
Avšič Bogovič: Do zadnjega dne bomo delali in sprejemali zakone
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,47
V času, ko se Slovenija približuje parlamentarnim volitvam, vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Nataša Avšič Bogovič poudarja, da bodo v državnem zboru delali do zadnjega dne in sprejemali zakone. Ob tem dodaja, da je aktualna koalicija ena redkih, ki ji ni težko priznati napake in narediti koraka nazaj, če je to potrebno za izboljšanje sistemskih rešitev. Različna izhodišča in pogledi po njenem niso izjema, a jih v koaliciji usklajujejo s pogovori in iskanjem kompromisov. Na vprašanje, ali predsednik vlade dr. Robert Golob deluje kot "lepilo" med koalicijskimi strankami, je odgovorila, da ga vidi kot povezovalnega voditelja ter ga opisala kot "stratega in vizionarja".
Vodja poslanske skupine je v pogovoru poudarila, da je Gibanje Svoboda po volitvah 2022 "čez noč odraslo" – časa za izgovarjanje na neizkušenost po njenih besedah ni bilo. "Takrat smo bili neizkušeni, ampak časa za izgovarjanje na neizkušenost enostavno ni bilo," je dejala in dodala, da je ponosna, da poslanska skupina kljub odhodom danes šteje 39 poslank in poslancev. "Vsaka nam čast … nam kot skupini, ki smo znali strniti vrste točno za namen, s katerim smo stopili v politiko," je poudarila.
Pri reformah je Avšič Bogovič opozorila, da reforma ni "en zakon", temveč "veliko malih korakov". Po njenih besedah bi lahko včasih jasneje komunicirali, da spremembe nastajajo postopno, in bolje razložili, "kaj spreminjamo, kako spreminjamo", da bi ljudje lažje razumeli.
Kot ključni del svojega dela je večkrat izpostavila pogovor in usklajevanje – tako znotraj poslanske skupine kot v koaliciji. Po njenih besedah ne gre toliko za nesoglasja, temveč za različna izhodišča, ki jih usklajujejo z veliko pogovori in sestanki ter tudi s pogovori z deležniki. O koalicijskem delu je povedala, da potekajo redne koordinacije vodij poslanskih skupin in koalicijska usklajevanja po zakonih in temah, cilj pa je, da na koncu dosežejo skupne rešitve. "Seveda smo uspešni," je odgovorila na vprašanje, ali jim to uspeva.
Avšič Bogovič o dolgotrajni oskrbi: Naredili smo nekaj zelo pomembnega za ljudi
Kot enega večjih dosežkov aktualnega mandata je Avšič Bogovič izpostavila dolgotrajno oskrbo, na katero je, kot je dejala, zelo ponosna. Po njenih besedah na terenu sliši tudi neposredne odzive starejših: "To ste pa naredili nekaj tako pomembnega za ljudi." Poudarila je, da gre predvsem za ljudi, ki so "celo življenje delali", da imajo "na koncu lahko dostojno življenje".
Dodala je, da se tudi na področju dolgotrajne oskrbe soočajo s pomanjkanjem kadra, kar po njenem ni slovenska posebnost, temveč izziv, s katerim se srečujejo tudi druge razvite države. Kot primer možnega pristopa je navedla usmerjene spodbude za deficitarne poklice in se pri tem sklicevala na izkušnje iz zdravstva, kjer so z dodatnimi spodbudami okrepili interes za specializacije na področju družinske medicine in urgentne medicine.
Kot eno ključnih posledic ureditve je navedla tudi konkretne učinke za uporabnike. "Danes imajo ljudje z več zdravstvenimi težavami tudi do 600 evrov nižje položnice," je dejala. Ob tem je pojasnila, da tisti, ki so v domovih predvsem zaradi osamljenosti in lahko sicer funkcionirajo sami, še vedno participirajo pri plačevanju stroškov nastanitve in prehrane, medtem ko so pri težjih zdravstvenih stanjih prihranki največji.
Zdravstvo ima zakone – a ključni problem je njihovo izvajanje
Pri zdravstvu se je Avšič Bogovič strinjala, da so čakalne dobe še vedno predolge in da cilj 30 dni do specialista na večini področij še ni dosežen. Ob tem je opozorila na temeljni problem, s katerim se po njenem soočajo tudi odločevalci: katere čakalne dobe so sploh realne in katerim podatkom je mogoče zaupati. Po njenih besedah so danes v sistemih prisotne tudi tako imenovane "umetne" čakalne dobe, podatki pa med seboj niso vedno primerljivi.
Kot ključno možnost za razjasnitev tega stanja vidi digitalizacijo zdravstva, ki že poteka. Pojasnila je, da se v informacijskih sistemih pojavljajo številne anomalije in napake pri vnosih, tudi povsem človeške, zaradi katerih zbirni podatki o čakalnih dobah niso očiščeni. Ko bo digitalizacija v celoti uvedena, bodo takšne napake po njenem izpadle, kar bo omogočilo realnejšo obravnavo čakalnih dob. Ob tem je poudarila, da ne želi špekulirati, da so se čakalne dobe že bistveno skrajšale, saj na nekaterih področjih še vedno niso na zavidljivo nizki ravni.
Spomnila je tudi, da so z zakonom o zdravstveni dejavnosti razmejili javno in zasebno zdravstvo z namenom krepitve javnega sistema, pri čemer je opozorila, da se je prepoved dela javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih izkazala za ustavno nevzdržno. Po njenem mnenju težava zato pogosto ni v zakonih samih, temveč v njihovem izvajanju in nadzoru. Opozorila je na odsotnost jasnih meril glede obsega dela v matičnih ustanovah ter na podeljevanje dovoljenj za delo drugje ne glede na opravljeno delo v javnem zavodu. "Zakon imamo, ampak ga je treba izvajati," je poudarila in dodala, da so v javnih zdravstvenih zavodih uvedli dodatna, motivacijska nagrajevanja za zdravnike, zaradi katerih po njenem mnenju prehajanje drugam ni več nujno.
Poziv k odgovornosti: Na volitve zaradi prihodnosti
Ob koncu pogovora je Avšič Bogovič volivkam in volivcem namenila poziv k udeležbi na volitvah. Zahvalila se je za izkazano zaupanje v tem mandatu in poudarila, da se na volitvah odločamo o tem, v kakšni družbi želimo živeti – ali v družbi, ki je povezana in zna odgovarjati na izzive modernega časa, ali v družbi, ki je pod stalnim stresom in v kaotičnem položaju.
Avšič Bogovič poudarja, da opozicija že ves mandat vsak dan izkorišča za politične napade in diskreditacije, medtem ko koalicija do izteka mandata nadaljuje seje in zakonodajno delo, usmerjeno v izboljšanje blaginje ljudi in delovanja družbe.
Poudarila je, da se del ljudi, zlasti na levosredinskem polu, zaradi relativne varnosti in doseženega življenjskega standarda socialne države včasih odloči, da na volitve ne gre. Kot je dejala, se takrat pogosto pojavi občutek, 'saj je vse v redu', da ne bodo ne eni ne drugi naredili nič bistvenega – in potem ljudje ostanejo doma, ob tem pa razmere vseeno kritizirajo. "Udeležite se volitev," je poudarila in dodala, da bodo te volitve drugačne predvsem zato, ker se bo odločalo o tem, kakšno družbo želimo v prihodnje.
