Spotkast
Robert Golob
Janez Janša
Volitve 2026
Sreda, 28. 1. 2026, 4.00
1 teden, 6 dni
SDS in Svoboda ostajata osrednja akterja političnega prostora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,37
Slovenski politični prostor vstopa v volilno leto brez pretresov, ki bi bistveno premešali razmerja moči. Najnovejša javnomnenjska raziskava Valicona za naš medij potrjuje, da kljub intenzivnemu političnemu in medijskemu dogajanju volivci svojih stališč bistveno ne spreminjajo. Rezultate meritve je v Spotkastu za Siol komentiral politični analitik in dekan FDV dr. Samo Uhan, ki poudarja, da niti tako imenovana "javnomnenjska bombica", kot je označil odločitev Komisije za preprečevanje korupcije, ni povzročila radikalnega premika v podpori političnim strankam. Po njegovih besedah gre za temo, ki je v medijskem prostoru že dalj časa izpostavljena in volivcev praviloma ne preusmeri, temveč lahko predvsem utrdi obstoječa prepričanja – zlasti med podporniki Gibanja Svoboda, ki takšne dogodke razumejo kot načrtovan napad.
Najnovejša meritev tako potrjuje znano razporeditev moči na vrhu političnega prostora. Med vsemi vprašanimi ima SDS 22,5 odstotka podpore, Gibanje Svoboda pa 18,3 odstotka. Sledijo Socialni demokrati z 8,7 odstotka, Demokrati s 7,3 odstotka ter skupna lista Levice in Vesne s 6,4 odstotka podpore. Skupna lista NSi, SLS in FOKUS dosega šest odstotkov, medtem ko se preostale stranke gibljejo pod tem pragom, med njimi tudi Prerod Vladimirja Prebiliča, ki z 3,1 odstotka beleži rahlo višjo podporo kot v prejšnji meritvi.
Razdelitev sedežev v parlamentu
Razdelitev sedežev v parlamentu bi se ob razmerjih, ki jih kaže najnovejša javnomnenjska meritev, pokazala v naslednji razporeditvi poslanskih mandatov. Po tej projekciji bi največ poslanskih mandatov pripadlo SDS, ki bi imela 26 poslancev, Gibanje Svoboda pa bi s 24 poslanci postalo druga največja parlamentarna stranka. Razlika med morebitnima blokoma je tesna, večine pa za zdaj nima nihče.
Razlika med morebitnima blokoma je tesna, večine pa za zdaj nima nihče.
Razdelitev sedežev v parlamentu bi vključevala tudi druge stranke obeh političnih polov. Med levosredinskimi strankami bi Socialni demokrati imeli deset poslancev, skupna lista Levice in Vesne pa osem. Na desnosredinski strani bi Demokrati Anžeta Logarja zasedli devet poslanskih sedežev, Nova Slovenija pa sedem. V parlament bi po tej razdelitvi vstopila tudi stranka Resni.ca s štirimi poslanci.
Parlament ima skupaj 90 sedežev, pri čemer sta dva poslanska mandata zagotovljena predstavnikoma italijanske in madžarske narodne skupnosti. Za oblikovanje parlamentarne večine je potrebnih 46 poslanskih glasov.
Koalicija iz defenzive v bolj ofenziven nastop
Kot pomembno spremembo Uhan izpostavlja tudi dejstvo, da se je v politično dogajanje aktivneje vključila celotna koalicija. Po njegovih besedah so analitiki koaliciji dolgo očitali defenzivno držo in pomanjkanje jasnega predstavljanja dosežkov. Zdaj se to spreminja: ministri in vodilni predstavniki strank vse bolj izpostavljajo konkretne rezultate svojih resorjev.
Ta premik se odraža tudi v podpori koalicijskim partnericam. Socialni demokrati med vsemi vprašanimi dosegajo 8,7 odstotka podpore, med opredeljenimi volivci pa 10,4 odstotka. Skupna lista Levice in Vesne ima 6,4 odstotka podpore v celotnem vzorcu in 8,1 odstotka med opredeljenimi. Po Uhanovi oceni gre predvsem za črpanje podpore iz bazena neopredeljenih in manjših levih strank, ne pa za neposredno jemanje glasov Gibanju Svoboda.
Uhan: Slovenska politika sredino razume kot "generator korupcije"
Demokrati v celotnem vzorcu dosegajo 7,3 odstotka podpore, med opredeljenimi volivci 8,6 odstotka, skupna lista NSi, SLS in FOKUS pa šest odstotkov med vsemi in 7,5 odstotka med opredeljenimi. Uhan je v nadaljevanju komentiral dogajanje v tako imenovani sredini in poudaril, da pri teh projektih ne vidi vsebinske ponudbe, temveč predvsem taktično pozicioniranje. Ob tem je še opozoril, da tako imenovana sredina, kot jo razume slovenska politika, po njegovem mnenju ne pomeni vsebinske sinteze, temveč iskanje stabilnosti za vsako ceno, tudi skozi politično trgovanje, ki ga je sam opisal kot "podkupovanje" ene in druge strani.
Eden osrednjih Uhanovih poudarkov se nanaša na razdrobljenost političnega prostora pod parlamentarnim pragom. Resni.ca v celotnem vzorcu dosega 5,3 odstotka, a med opredeljenimi pade na 4,3 odstotka. Prerod ostaja pri 3,1 odstotka med vsemi in 2,9 odstotka med opredeljenimi, podobno velja za SNS, Pirate, Mi, socialisti! in Zelene Slovenije. Po Uhanovi oceni prav tu tiči eno največjih tveganj za levosredinski prostor. Če več manjših strank ostane pod parlamentarnim pragom, lahko v končnem seštevku izgine tudi 40 ali 50 tisoč glasov, ki so lahko odločilni pri oblikovanju prihodnje parlamentarne večine.
V tem kontekstu se je dotaknil tudi razmerij na desnem političnem polu. Po njegovih besedah se ni zgodilo, da bi se Anže Logar odrekel Janezu Janši, temveč ravno obratno – Janez Janša se je odrekel Logarju. Kot je dejal, je ključno vprašanje, ki skrbi Janeza Janšo, ali bo Logar posegel v njegov volilni bazen, saj bi to lahko pomenilo izgubo vloge relativnega zmagovalca volitev.
Volilna udeležba
Podatki o verjetni volilni udeležbi kažejo razmeroma stabilno sliko tudi v primerjavi s prejšnjim mesecem. Po januarski meritvi bi se volitev zagotovo udeležilo 56,4 odstotka vprašanih, dodatnih 25,3 odstotka pa navaja, da bi se jih bolj verjetno udeležilo. Skupni delež tistih, ki bi se volitev verjetno ali zagotovo udeležili, tako znaša dobrih 81 odstotkov.
Priljubljenost politikov
Med politiki je v povprečju najvišjo oceno dosegla predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je prejela oceno 3,1. Sledi Matjaž Han z oceno 2,8, medtem ko so Urška Klakočar Zupančič, Luka Mesec in Anže Logar ocenjeni z 2,7.
Oceno 2,6 je prejel Robert Golob, medtem ko so Janez Janša, Vladimir Prebilič, Jernej Vrtovec in Asta Vrečko ocenjeni z 2,5. Uroš Macerl, Marko Lotrič, Tina Bregant in Miha Kordiš so prejeli povprečno oceno 2,4, Urša Zgojznik oceno 2,3, Zoran Stevanović pa 2,1.
