Spotkast
Ponedeljek, 2. 2. 2026, 4.00
1 teden
Matjaž Han: Če bi bilo vse tako črno, se te investicije ne bi dogajale #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,63
"En teden me je bolel trebuh," je povedal Matjaž Han, ko se spominja prevzema ministrske funkcije. Ne zaradi treme, kot je poudaril sam, ampak zaradi "rešpekta" do odgovornosti, ki jo položaj prinaša. Resor se je moral takoj odzvati na energetsko krizo, v kateri je vlada regulirala cene električne energije za manjša podjetja in drugim subvencionirala elektriko. Sledile so poplave, pri katerih so podjetja v kratkem času prejela avanse in kasneje izplačila škode. Tekom mandata so potekala pogajanja za ohranitev industrijske proizvodnje, stekle so velike investicije v razvojne dejavnosti, turizem je beležil rekordne rezultate, šport pa je doživel največji investicijski cikel v zgodovini države.
Energetska kriza je bila po Hanovih besedah prva resna preizkušnja mandata. Ukrepi vlade so bili usmerjeni v pomoč podjetjem. "Na začetku smo hitro regulirali cene električne energije mikro, malim in srednjim podjetjem," je povedal, za preostala podjetja pa je država elektriko subvencionirala. Skupni obseg pomoči je ocenil na približno tristo milijonov evrov. "Mislim, da smo takrat prvo fazo odigrali relativno dobro," je dejal.
"Mi imamo v Sloveniji problem s srednjim slojem, kjer mu damo najtežji nahrbtnik gor," je dejal Matjaž Han in opozoril na stroške, ki jih ljudje v tej skupini občutijo vsak dan – od vrtcev do drugih življenjskih izdatkov. Dodal je, da gre pri tem za vprašanje kakovosti življenja in dolgoročnih družbenih trendov.
Še preden so se razmere povsem umirile, so državo prizadele poplave. Tudi tu je Han izpostavil hitrost odziva. Podjetja, ki so utrpela škodo, so v enem mesecu do mesecu in pol prejela desetodstotne avanse, nato pa še končna izplačila. Skupaj je pomoč prejelo več kot tisoč tristo podjetij, skupni znesek pa je znašal skoraj dvesto milijonov evrov. "To so zadeve, ki se zelo hitro pozabijo," je opozoril.
Dejavniki, ki Slovenijo delajo konkurenčno za investicije
V razpravah, ki Slovenijo primerjajo s sosednjimi državami, je Han opozoril na pomen širšega pogleda in poudaril, da je gospodarstvo temelj delujoče socialne države, hkrati pa investicijske odločitve ne temeljijo zgolj na enem kazalniku. "Gospodarstvo ne gleda samo na obdavčitev plač," je poudaril.
Kot je pojasnil, podjetja pri odločanju o naložbah ne delujejo impulzivno in ne sledijo logiki posameznih številk, temveč presojajo širši okvir. Med dejavniki je izpostavil izobraževalni sistem, geografsko lego države, logistiko in infrastrukturo, ob tem pa tudi Luko Koper kot eno ključnih strateških prednosti Slovenije, pa tudi kakovost življenja, zeleno naravnanost države in delujoč socialni sistem. Po njegovih besedah prav ta kombinacija dejavnikov pojasnjuje, zakaj se multinacionalke odločajo za naložbe v Sloveniji – če bi bilo okolje res tako črno, se te investicije ne bi dogajale.
Po Hanovih besedah mora država najprej prepoznati svoje prednosti, tam, kjer je manj konkurenčna, pa ciljno izboljševati pogoje.
Han: To je bila velika zmaga
Vprašanje investicij je Han večkrat povezal z ohranjanjem industrijske proizvodnje. Spomnil je, da so bile v mandatu potrebne zahtevne odločitve in intenzivna pogajanja v času, ko razmere v avtomobilski industriji niso bile naklonjene manjšim državam. "Bil sem v Revozu na začetku mandata, ker smo se bali, da bo luč ugasnila," je povedal in spomnil, da je obstajala realna možnost, da bi proizvodnja zaradi krize in selitve proizvodnih programov iz Slovenije ugasnila.
Han je poudaril, da je Slovenija v pogajanjih za ohranitev proizvodnje prehitela tudi večje države.
Kot pove, so se v pogajanja vključili uprava, zaposleni in država, politika pa je, kot je dejal, "naredila vse", tudi s subvencijami, da je proizvodnja ostala v Sloveniji. Ob tem je poudaril, da je Slovenija v tej tekmi prehitela tudi večje države. Rezultat je prihod električne proizvodnje, ki jo je Han označil kot "veliko zmago".
Delitev dobička kot dodatna motivacija za zaposlene
Cilj zakona je povečati motivacijo zaposlenih ter okrepiti povezavo med uspešnostjo podjetja in nagrajevanjem dela, pri čemer je poudaril, da je treba zakone presojati predvsem po dejanskem učinku v praksi, ne zgolj po številu sprejetih zakonov.
Pri zakonu o delitvi dobička je izpostavil praktičen pomen sprememb, ki jih je vlada sprejela. Povedal je, da obstoječa ureditev participacije zaposlenih pri dobičku v praksi ni zaživela tako, kot naj bi, saj se je vanjo vključil le zanemarljiv delež podjetij. Prav zato so želeli ureditev poenostaviti in jo bolje prilagoditi gospodarstvu tako, da bi lahko lastniki del ustvarjenega dobička razdelili med zaposlene, ti pa bi bili obdavčeni enako kot pri izplačilu dobička.
Šport, ki povezuje – in država, ki vlaga
Pomembno mesto v pogovoru je Han namenil tudi športu, ki ima po njegovih besedah v Sloveniji posebno vlogo. "Šport nas ne deli," je poudaril in spomnil, da so prav športniki v zadnjih desetletjih postali eni najmočnejših promotorjev države v tujini. V tem mandatu je po njegovih besedah stekel največji investicijski cikel v zgodovini slovenskega športa. Skupaj z lokalnimi skupnostmi je bilo po državi izvedenih 308 investicij v športne objekte, skupna vrednost naložb pa je znašala skoraj 240 milijonov evrov, od tega je 72 milijonov evrov prispevala država, preostanek pa občine.
Ob tem je izpostavil tudi rast proračunskih sredstev za šport: leta 2022 je bilo za šport namenjenih 25 milijonov evrov, letos že 64 milijonov evrov, cilj v prihodnjih letih pa je približati se sto milijonom evrov.
Han: Imamo rekorde
Pri turizmu je Han govoril o strateški usmeritvi in obsegu vlaganj. Poudaril je, da je bila sprejeta strategija slovenskega turizma, s katero so se dogovorili o smeri razvoja. "Želimo imeti nekaj boljšega, nekaj več – trajnostni, zeleni turizem," je dejal. Ob tem je izpostavil vlaganja v dvig kakovosti nastanitvenih kapacitet ter v razvoj turizma, ki ni vezan le na krajšo sezono. Po njegovih besedah je cilj turizem, ki deluje 365 dni v letu, tudi na področjih, kot je zimski turizem.
Pomemben del njegovih poudarkov je bil tudi razvoj turizma po vsej državi. Povedal je, da slovenski turizem ni omejen le na najbolj prepoznavne destinacije, temveč se razvija širše – od mest in termalnih krajev do manjših lokalnih okolij. Poudaril je tudi, da se destinacije povezujejo in da je majhnost Slovenije prednost, saj omogoča, da obiskovalci v kratkem času doživijo zelo različna okolja.
"Imamo rekorde," je povedal in dodal, da so se turistični kazalniki v zadnjem letu povečali za devet odstotkov. Ob tem je poudaril, da je bil v tem mandatu izveden največji finančni cikel vlaganj v turizem, kar po njegovih besedah potrjuje, da se je vlagalo več kot kadarkoli prej.
Ob koncu pogovora je Han poudaril, da so bili dosežki mandata rezultat skupnega dela. "Ta vlada je vse uspehe, ki jih je dosegla, dosegla skupaj, ker za to smo potrebovali 46 glasov," je dejal. Dodal je, da v parlamentu nobena stranka ne more sama sprejemati ključnih odločitev, zato bi morali biti uspehi in težave razumljeni kot skupni. Ob tem je uporabil športno primerjavo: "Ekipa lahko zmaguje, če je enotna – sicer lahko napadalec da gol, ampak če je zadaj obramba slaba, bomo dobili več golov."
