Naj planinska koča
Petek, 6. 3. 2026, 19.00
1 mesec
Nasvet za izlet v hribe (122.)
Pohod za vse generacije na zasneženi Veliki planini #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,65
Ob poti sta dve planinski koči, ki ju upravljata planinski društvi. Tole je Domžalski dom na Mali planini.
Planinski izlet za vse generacije in v vseh letnih časih. Prva asociacija je zagotovo Velika planina. Poleti krave, spomladi žafrani, pozimi sneg. Pa še štiri možnosti za okrepčilo ob poti: dve planinski koči in dve gostišči. Zdaj je še zadnji čas, da ujamete zimsko pravljico na naši največji pašni planini. Sicer se da na vrh pripeljati z gondolo in sedežnico, a pravi pohodnik in ljubitelj narave bo naredil vsaj nekaj sto višincev in nekaj kilometrov. Za izhodišče tako izberite Rakove ravni. To je naš tokratni petkov nasvet za izlet v hribe.
Zemljevid Velike planina na izhodišču na Rakovih ravneh.
Pohod na Veliko planino iz doline (iz Stahovice) je kar lep zalogaj, če pa se zapeljete še malo naprej in še malo višje, je Velika planina primerna za pohodnike vseh generacij in vseh zmožnosti, tudi za tiste, ki nimate v nogah toliko kilometrov in višincev. Zapeljite se torej na prelaz Črnivec, a malo pod vrhom krenete na levo v smeri Podvolovljeka. Pri gostišču Kranjski rak zavijete desno v smeri Male in Velike planine. Cesta od tu je bila dolga leta makadamska, zdaj je asfaltirana vse do velikega parkirišča Rakove ravni (1.200 metrov nadmorske višine). Tu se parkira za 12 evrov za cel dan in začne nezahtevno turo po celotni Veliki planini. Gre namreč za precej planotast svet, kjer so planšarske bajte postavljene na več planinah. Skupaj v naslednjih stavkih opisana tura obsega 11 kilometrov in 500 višinskih metrov vzpona. Se jo pa lahko tudi skrajša in obrne nazaj proti izhodišču denimo pri Domžalskem domu ali pri kapeli Marije Snežne.
V videoposnetku poglejte, kako je videti zimski pohod po Veliki planini:
Pot je markirana, največ višincev naredimo že v prve pol ure.
Pot do Domžalskega doma na Mali planini in na Gradišče, najvišjo točko Velike planine, je lepo markirana. Največ višincev naredimo takoj na začetku, na vzponu skozi gozd do Gojške planine, kjer je ob zmrzali lahko še najbolj drseče. No, zdaj bo predvsem blatno. Prve bajte na Gojški planini so na 1.400 metrih. Dosežemo jih v pol ure. Tu je prvo razpotje, kjer krenemo po shojeni poti v levo naprej na Malo planino. Samo en krajši strm klanec in smo že na spodnjem delu Male planine.
Zimska pravljica med Domžalskim domom na Mali planini in kapelo Marije Snežne na Veliki planini.
Pastirske bajte na Veliki planini.
Ob pogledu nazaj oziroma proti zahodu bomo uzrli sosednjo Kašno planino, pa Lepenatko in Veliki Rogatec, kjer smo se potikali pred začetkom zime. A zdaj nam pogled jemljejo idilične planšarske bajte, ki so za tukajšnje planine značilno ovalne oblike. S spodnjega dela Male planine se lahko na zgornji del dvignemo po več poteh. Ena možnost je mimo Jarškega doma (1.520 metrov). Ta je lani dobil novega lastnika in se je znova odprl. Nekaj minut naprej je Domžalski dom (1.534 metrov), ki ga upravlja Planinsko društvo Domžale. Do njega je z izhodišča 330 višinskih metrov (manj kot ura hoje). Tu se začne najlepši del poti. Prek obsežnih zdaj zasneženih travnikov, kjer bo spomladi cvetelo na tisoče žafranov. Pred dvatisočakom Ojstrico se nam prvič pokaže kapela Marije Snežne, ki je ena osrednjih točk Velika planine.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu,
več videoposnetkov pa najdete na njegovem kanalu na YouTubu.
Končna točka pohoda je lahko tudi kapela Marije Snežne pred pastirskim naseljem na Veliki planini.
Kapelo Marije Snežne (1.560 metrov), ki jo dosežemo v dobri uri, so postavili leta 1939. Po obliki je prilagojena pastirskim stavbam. Izpred nje je eden najlepših razgledov na planini: na planšarsko naselje, Dleskoško planoto in za njo Ojstrico in Planjavo. Veliki in Mali planini pravijo kar Velk stan in Mau stan. Beseda stan tu pomeni pastirsko naselje, medtem ko na Bohinjskih planinah pomeni pastirsko bajto. Prek naselja pohod nadaljujemo v smeri Zelenega roba, zdaj so nam vse bližje dvatisočaki Kamniško-Savinjskih Alp: najbolj desno Ojstrica in Planjava, Kamniško sedlo na sredini zlahka prepoznamo, sledi mu Brana in nato Skuta ter Grintovec.
Pohod se s pogledom na najvišje vrhove Kamniško-Savinjskih Alp nadaljuje proti Zelenemu robu in na Gradišče.
Na zadnjem klancu na Gradišče.
Pri tabli na razpotju Za Gradiščem krenemo levo navzgor. Še zadnjič zagrizemo v klanec, da dosežemo Gradišče 1.666 metrov), najvišjo točko planine, do katere se sicer lahko pripeljemo tudi z gondolo in sedežnico iz Kamniške Bistrice. Tu imajo 3,5 kilometra urejenih smučarskih prog, ki so srednje zahtevne. Novo šestsedežnico so odprli leta 2023. Če dobro stopite, boste na Gradišču že v uri in pol, če pa boste ob poti še malo vijugali po planini in uživali v zimskih radostih, se vzpon zna zavleči na dve uri in pol. Z vrha ob vseh prej omenjenih vrhovih uzremo še Kalški greben in vrhove nad Krvavcem. Pod nami je Ljubljanska kotlina, pa tudi celotna Velika planina.
Izhodišče: parkirišče Rakove ravni (1.200 metrov)
Višinska razlika: 500 metrov
Čas za vzpon: ura in pol
Dolžina poti: 11 kilometrov v obe smeri
Zahtevnost: tehnično nezahtevna markirana pot
Zemljevid poti po Veliki planini najdete na maPZS.
Pogled z najvišje točke Velike planine, to je 1.666 metrov visoko Gradišče. Vidi se tudi Grintavec, kralj Kamniško-Savinjskih Alp.
Črnuški dom na Mali planini.
Z Gradišča se mimo zgornje postaje sedežnice in najvišjeležečih pastirskih bajt v nekaj minutah lahko spustimo do gostišča Zeleni rob. Nato se na izhodišče vrnemo po poti pristopa. Znova torej prečkamo pastirsko naselje Veliki stan. Njegov prvi zemljevid je franciscejski kataster izpred točno 200 let. Takrat je bilo na Veliki planini 63 bajt, na Mali planini pa 36. Zdaj so tam tudi tri planinske koče, ob že omenjenih Domžalskem in Jarškem domu še najmanjši med njimi Črnuški dom (1.528 metrov), ki ga upravlja PD Črnuče. Je na razglednem robu in je stalno odprt, vse dni v tednu tudi pozimi. Domžalski dom je prav tako odprte vse letne čase, samo ob torkih in sredah je zaprt.
Tako Velika planina, Mala planina kot sosednja Menina planina, ki je lepo vidna od Črnuškega doma, bodo aprila belo podobo zamenjala za vijolično, ko bodo zacveteli žafrani. Mimo Gojške se po že znani poti vrnemo do avtomobila.
