Torek, 16. 4. 2024, 22.30
7 mesecev, 1 teden
Velike spremembe za paciente: ministrstvo spreminja stopnje nujnosti na napotnicah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,17
Vse spremembe ciljajo na zmanjšanje čakalnih dob, izboljšanje organizacije zdravstvenih storitev in zagotavljanje enakopravne obravnave pacientov, poudarja ministrica.
V začetku maja naj bi v veljavo stopil nov pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, ki ga je izdala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in prinaša nekaj konkretnih novosti. Spreminja se na primer čakalna doba za stopnjo nujnosti zelo hitro, in sicer s 14 na 30 dni. Določene so tudi čakalne dobe glede na stopnjo nujnosti za izdelavo protetičnih nadomestkov, ortopedske operacije in med drugim operacije krčnih žil. "Do trenutnega predloga smo kritični in smatramo, da gre za prehitevanje ministrstva," pravi Gregor Cuzak, generalni sekretar pri Zvezi organizacij pacientov Slovenije. Uradno stališče bodo pojasnili na skorajšnji novinarski konferenci. Pravilnik še usklajujejo na več ravneh, tudi na Strateškem svetu za zdravstvo.
"Pravilnik ni dovolj dodelan in je potreben dodatnih uskladitev. Problematika je globlja, kot meni ministrica, kar kažejo tudi izkušnje na terenu," je prvi odziv Cuzaka z zveze organizacij pacientov. Zdravniška zbornica bo uradno stališče predstavila v okviru sredine javne razprave, še danes pa o pravilniku razpravlja Strateški svet pri ministrstvu za zdravje.
Izmenjava informacij preko enotnega kanala
Glavni namen pravilnika sta posodobitev in digitalizacija postopkov naročanja, "kar omogoča pacientom lažji dostop do informacij in možnosti naročanja na elektronski način", je ob izdaji pravilnika izpostavila ministrica za zdravje Prevolnik Ruplova. Cilj pravilnika je tudi vzpostavitev pravne podlage za obvezno uporabo enotnega komunikacijskega kanala v sistemu eZdravje za naročanje.
Enotni komunikacijski kanal dopolnjuje naročanje preko sistema eNaročanje, ki omogoča neposredno uvrstitev na čakalni seznam, s čimer želijo doseči boljšo organizacijo, sledljivost in odpravljanje nepotrebnih čakalnih dob na vseh nivojih mreže izvajalcev javne zdravstvene službe.
Preko omenjenega kanala si lahko pacient in zdravstveni delavci izmenjujejo tudi posebne vrste osebnih podatkov.
Najdaljše dopustne čakalne dobe
Deveti člen pravilnika, ki se nanaša na najdaljše dopustne čakalne dobe, uvaja pomembno spremembo pri stopnji nujnosti zelo hitro. Pri tej stopnji se najdaljša dopustna čakalna doba podaljšuje s 14 na 30 dni. Razlogov za spremembo je več, je pojasnila Prevolnik Ruplova.
"V preteklem obdobju se je delež izdanih napotnic s stopnjo nujnosti zelo hitro najbolj povečal na račun zmanjšanja deleža izdanih napotnic s stopnjo redno. To kaže na težave v zdravstvenem sistemu in potrebo po nujnih izboljšavah. Ugotovljeno je bilo, da (tudi) pri izvajalcih, ki ne beležijo nedopustno čakajočih pri stopnjah nujnosti hitro in redno, beležijo nedopustno čakajoče pri stopnji nujnosti zelo hitro. To pomeni, da izvajalci, ki nimajo dolgih čakalnih dob, vseeno ne zmorejo ponuditi terminov pri stopnji nujnosti zelo hitro v roku, ki je krajši od 14 dni. Pri tej stopnji nujnosti se zato najdaljša dopustna čakalna doba povečuje s 14 na 30 dni."
Najdaljše dopustne čakalne dobe za posamezno vrsto zdravstvene storitve glede na stopnjo nujnosti so:
- za stopnjo nujnosti nujno, ki se določi, kadar gre za nujno medicinsko pomoč, nujno zobozdravstveno pomoč ali nujno zdravljenje in neodložljive zdravstvene ali zobozdravstvene storitve, ki jih je treba izvesti takoj: 24 ur od predložitve napotnice,
- za stopnjo nujnosti zelo hitro, ki se določi, kadar je zdravstveno stanje pacienta tako resno, da zahteva obravnavo prej kot v 30 dneh: 30 dni od uvrstitve na čakalni seznam (prej 14 dni),
- za stopnjo nujnosti hitro, ki se določi, kadar je zdravstveno stanje pacienta tako resno, da zahteva obravnavo prej kot v 90 dneh: 90 dni od uvrstitve na čakalni seznam,
- za stopnjo nujnosti redno, ki se določi, kadar je zdravstveno stanje pacienta tako resno, da zahteva obravnavo prej kot v 180 dneh: 180 dni od uvrstitve na čakalni seznam.
Glede najdaljše dopustne čakalne dobe pri stopnji nujnosti hitro ali redno velja nekaj izjem:
- za izdelavo protetičnih nadomestkov: 180 dni po zaključeni sanaciji zobovja,
- za ortopedske operacije: 360 dni od uvrstitve na čakalni seznam,
- za operacije krčnih žil: 360 dni od uvrstitve na čakalni seznam,
- za oralno in maksilofacialno kirurgijo: 360 dni od uvrstitve na čakalni seznam,
- za prvi pregled na področju revmatologije za stopnjo nujnosti redno: 360 dni od uvrstitve na čakalni seznam.
Na napotnici ob sumu na maligno bolezen se določi stopnja nujnosti zelo hitro ali nujno. Najdaljše dopustne čakalne dobe ne veljajo za kontrolne preglede.
Glede preseganja najdaljše dopustne čakalne dobe pravilnik uvaja postopek, ki se izvede, ko pooblaščena oseba za čakalni seznam ugotovi, da čakalna doba za določeno zdravstveno storitev presega najdaljšo dopustno čakalno dobo. V takem primeru se pacientu predlaga izvedbo zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu z dopustno čakalno dobo. Če pacient to možnost odkloni, se ga kljub temu uvrsti na čakalni seznam. Poleg tega se pacienta posebej opozori, da omejitev glede najdaljše dopustne čakalne dobe ne velja, če pacient želi, da se zdravstvena storitev opravi pri točno določenem zdravstvenem delavcu ali zdravstvenem sodelavcu in za pacienta, ki ima določen nadomestni termin.
Na seznamu v petih oz. dveh dneh
Postopek uvrstitve na čakalni seznam in upravljanja s čakalnim seznamom prinaša več sprememb, namen pa je po mnenju ministrstva izboljšati upravljanje čakalnih seznamov in zagotoviti realnejše informacije o pričakovanih čakalnih dobah.
Obveza, da se na čakalni seznam uvrsti vsakega pacienta, ki uveljavlja storitve v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ostaja, dodatno pa pravilnik določa, da se pacientov, ki storitev ne opravljajo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne sme umeščati na iste sezname, ampak se jih vodi ločeno.
Ohranjajo tudi člen, da izvajalec, v okviru katerega se izda napotnica, pacientu zagotovi prvi prosti termin ali okvirni termin pri izvajalcu, ki ga izbere pacient, pri čemer pacientu prednostno ponudi izvajalce, ki ne presegajo najdaljše dopustne čakalne dobe.
Pacient lahko možnost, da ga naroči izvajalec, odkloni. Če je napotnica na primer pomanjkljiva, jo mora izdajatelj dopolniti naslednji delovni dan, sicer se pacienta ne uvrsti na čakalni seznam in se mu napotnica vrne. Za uvrstitev pacienta na čakalni seznam izvajalec upošteva stopnjo nujnosti in datum ter čas prejema napotnice. Če presodi, da bi lahko preprečil poslabšanje zdravstvenega stanja pacientov, določi dodatno merilo za uvrstitev na čakalni seznam.
Pacienta se uvrsti na čakalni seznam najpozneje v petih dneh po prejemu napotnice, kadar pa je opravljena triaža napotnice, pa v dveh dneh po opravljeni triaži.
"Pacient, ki se naroča prek eNaročanja, je na čakalni seznam uvrščen takoj, vendar se mu lahko ob triaži spremeni stopnja nujnosti in posledično uvrstitev na čakalni seznam, o čemer se ga obvesti v dveh dneh po triaži. Izvajalec na terciarni ravni (klinike, klinični inštituti ali klinični oddelki, drugi pooblaščeni zdravstveni zavodi, op. a.) lahko v petih dneh po prejemu napotnice oziroma v dveh dneh po opravljeni triaži pacienta uvrsti na čakalni seznam druge klinike, kliničnega inštituta ali kliničnega oddelka znotraj istega izvajalca, če presodi, da vrsta zdravstvene storitve na napotnici ni ustrezno določena, jo pa lahko določi na podlagi drugih podatkov na napotnici," je podrobneje obrazloženo v pravilniku.
Na novo uvajajo "obdobje urnika", s katerim izvajalec za vsako vrsto zdravstvene storitve določi obdobje urnika, v katerem uvršča paciente na termine, to obdobje pa ne more biti krajše od 30 dni. V praksi to pomeni, da lahko izvajalec pacientom določa konkretne termine za npr. obdobje 90 dni vnaprej, pri čemer se tukaj ne upošteva dejstvo, da za preglede z medicinsko indikacijo za uvrščanje na točno določen termin, npr. kontrolni pregledi, kontrole, lahko določa termin tudi čez npr. šest mesecev.
Termin lahko zavrnete le enkrat na isti napotnici
Pacient lahko v okviru napotitve hitro ali redno odpove termin ne glede na razlog le enkrat, in sicer do deset dni pred izvedbo zdravstvene storitve.
Pacientu, ki ima določen okvirni termin, se termin določi najpozneje 30. dan pred izvedbo zdravstvene storitve, je še eno določilo, ki ga ohranjajo. Pacient, ki je uvrščen na čakalni seznam s stopnjo nujnosti hitro ali redno in ima določen okvirni termin, lahko ob določitvi termina zahteva poznejši prosti termin (nadomestni termin), ki je v 90 dneh od prvotno predlaganega, izvajalec pa mu lahko v tem primeru določi okvirni termin.
Pacient lahko to možnost uveljavi le enkrat v okviru iste napotnice. Če se pacient ne strinja ne s prvotno predlaganim ne z nadomestnim terminom, se to šteje kot pacientova zavrnitev izvedbe zdravstvene storitve in se ga črta s čakalnega seznama.
Nedopustno čakajoče osebe
Pravilnik uvaja tudi definicijo relativne čakalne dobe in nedopustno čakajoče osebe, ki do zdaj ni bila določena in se je v poročilih kot nedopustno čakajočo prikazovalo osebo glede na njen okvirni termin v prihodnosti, čeprav na določen dan še ni čakala nad dopustno dobo.
"Tako prikazovanje je bilo neustrezno v primerih, ko so izvajalci z novimi termini, nadomeščanjem odpovedanih terminov ali drugimi ukrepi oseb kasneje dejansko obravnavali v okviru dopustne čakalne dobe. Odstavek tako zagotavlja realen prikaz dejansko čakajočih nad dopustno čakalno dobo na določen dan. Relativno čakalna doba upošteva stopnjo nujnosti in dejansko število dni čakanja, pri čemer dodatno pojasnjujemo, da se upošteva stopnja nujnosti po triaži in ne stopnja nujnosti na napotnici," razlaga pravilnik.
Pravilnik uvaja tudi nov način prenaročanja pacientov na odpovedane termine.
Če ne odgovorijo na telefonski klic, vas morajo poklicati nazaj
Na zdravstvene storitve vas izvajalci po pravilniku lahko naročijo na več načinov:
- z elektronskim naročanjem na čakalne sezname (razen čakalnega seznama za zobnoprotetično obravnavo pri izbranem osebnem zobozdravniku) in naročilne knjige, kjer zahtevajo napotnico. Na primarni ravni izvajalec elektronsko naročanje zagotavlja neprekinjeno 24 ur dnevno, vse dni v tednu. Pacient mora dobiti povratno informacijo o prejemu elektronskega naročila, rok za odgovor pa ne sme biti daljši od treh delovnih dni po prejemu naročila,
- telefonsko naročanje morajo zagotoviti v okviru ordinacijskega časa, in sicer najmanj dve uri na dan, v preostalem ordinacijskem času in izven ordinacijskega časa pa z obveščanjem o terminu za naročanje in o drugih načinih naročanja prek avtomatskega telefonskega odzivnika. Telefonsko naročanje na primarni ravni morajo zagotoviti v okviru celotnega ordinacijskega časa ambulante, razen zadnjo uro pred koncem ordinacijskega časa, ko telefonskega naročanja izvajalec ni dolžan zagotavljati. "V primeru nedosegljivosti zdravstvenega delavca v času, ko je telefonsko naročanje zagotovljeno, izvajalec zagotovi delovanje avtomatskega telefonskega odzivnika, pacientu pa vrne klic najpozneje naslednji delovni dan, pri čemer avtomatski telefonski odzivnik pacienta obvesti, da bo klic vrnjen v tem roku," piše v pravilniku,
- na podlagi napotnice v fizični obliki,
- osebno naročanje med ordinacijskim časom.
