Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
6. 4. 2024,
22.32

Osveženo pred

1 teden, 5 dni

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 5,42

Natisni članek

Aktivno državljanstvo Aktivno državljanstvo zdravniki čakalne dobe zdravstvo

Sobota, 6. 4. 2024, 22.32

1 teden, 5 dni

Aktivno državljanstvo

Zaradi teh podatkov nas bi moralo že skrbeti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 5,42
medicinsko osebje | Skupaj na operacijo sive mrene, zamenjavo kolena in kolka z umetno protezo, artroskopijo kolena, operacijo krčnih žil, kile, nožnega palca, žolčnih kamnov in operacijo hrbtenice čaka več kot 46 tisoč pacientov. | Foto Shutterstock

Skupaj na operacijo sive mrene, zamenjavo kolena in kolka z umetno protezo, artroskopijo kolena, operacijo krčnih žil, kile, nožnega palca, žolčnih kamnov in operacijo hrbtenice čaka več kot 46 tisoč pacientov.

Foto: Shutterstock

Podatki ZZZS razkrivajo, da se je v obdobju od 1. februarja do 1. marca za kar 7,6 odstotka zmanjšala količina operacij in posegov v bolnišnicah. Čakalne dobe so se pri že danes najslabše dostopnih specialističnih pregledih, diagnostiki ter operacijah in posegih zato še podaljšale. Na nevrološki pregled se z napotnico zelo hitro na primer čaka skoraj pet mesecev. Kaj lahko naredi pacient, ki se mu zdravljenje tudi zaradi zdravniške stavke odmika v prihodnost?

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da so bile v začetku marca čakalne dobe za večino najbolj priljubljenih specialističnih in diagnostičnih pregledov ter operacij in posegov daljše kot v začetku februarja. Gre za podatke, ki bi lahko že kazali na učinke zdravniške stavke, a še ne v polni meri, saj je pri nekaterih zdravnikih ravno v začetku marca začel učinkovati preklic soglasja za nadurno delo. A čeprav bodo bolj povedni podatki za marec, je že zdaj jasno, da se problem čakalnih dob hitro poglablja.

Ob tem je zanimivo, da so po drugi strani v času stavke po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) februarja letos v ambulantah družinske medicine v primerjavi z lanskim februarjem opravili za 91.740 ali 9,4 odstotka več obravnav. Čeprav manj izrazit, je bil podoben trend viden tudi v zobozdravstveni dejavnosti in specialistični ambulantni dejavnosti, kjer so opravili za 3,9 oziroma 1,7 odstotka več obravnav.

Zatakne se v bolnišnicah, kjer se čakalne dobe podaljšujejo

A tudi po podatkih ZZZS se slika spremeni na bolnišnični ravni, saj so tam zdravniki februarja letos opravili 7,6 odstotka manj posegov in operacij kot februarja lani.

Ali torej podatki kažejo na to, da zdravniki bolj množično stavkajo v bolnišnicah kot na primarni ravni v zdravstvenih domovih? Odgovor ni preprost.

Za začetek je treba vedeti, da je nabor storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati tudi v času stavke, na primarni ravni obsežnejši, vlada pa želi ravno zato ta nabor z zakonskimi spremembami razširiti.

Predlagane spremembe v noveli zakona o zdravniški službi določajo, da bi morali zdravniki med stavko opravljati tudi triažne preglede na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. Predvideno je tudi opravljanje vseh storitev stopnje zelo hitro, pa tudi storitev za invalide in druge ogrožene skupine. Zdravnikom bi ob sprejetju novela naložila tudi obvezno opravljanje storitev v povezavi z ugotavljanjem ali zdravljenjem malignih obolenj, vključno z izvajanjem presejalnih programov.

Na ZZZS opozarjajo, da je pri interpretaciji podatkov za bolnišnice treba upoštevati tudi dejstvo, da so bile vse dejavnosti lani februarja – v okviru nekakšnih stresnih testov, ki bi pokazali zmogljivosti sistema – plačane po realizaciji (količinsko neomejeno), letos pa so večino dejavnosti plačali samo do plana.

"Mi imamo 426 zdravnikov v zdravstvenem domu. Veste, koliko jih stavka? Šest. Šest od 426. In to je odgovor, če dobro delaš," je v oddaji Marcel 25. marca povedal ljubljanski župan Zoran Janković. | Foto: STA "Mi imamo 426 zdravnikov v zdravstvenem domu. Veste, koliko jih stavka? Šest. Šest od 426. In to je odgovor, če dobro delaš," je v oddaji Marcel 25. marca povedal ljubljanski župan Zoran Janković. Foto: STA ZZZS namreč plačuje zdravstvene domove, bolnišnice, zasebnike s koncesijo ter druge izvajalce zdravstvenih storitev glede na obseg opravljenih storitev, ki je dogovorjen v medsebojni pogodbi.

"Če izvajalec zaradi stavke zdravnikov opravi manj storitev, prejme od ZZZS tudi nižja plačila. To torej negativno vpliva na finančno poslovanje izvajalcev, kar bi lahko še posebej prizadelo bolnišnice, saj so med njimi številne, ki so že lani poslovale negativno, z izkazanim primanjkljajem prihodkov nad odhodki, praviloma prav zaradi premajhne realizacije programa zdravstvenih storitev. Pričakujemo, da bo učinek različen od izvajalca do izvajalca ter da bo učinek lahko opaznejši šele za marec, ko so se uveljavljali umiki soglasij za nadurno delo," pravijo v zdravstveni zavarovalnici.

Zdravljenje v tujini povsem realna možnost

Varuhe pacientovih pravic smo vprašali, ali se že zdaj nanje obrača veliko ljudi, ki se jim zdravljenje zaradi stavke odmika v prihodnost. Potrdili so, da se trenutno največ pritožb nanaša ravno na odpadle termine pregledov in obravnav ter da je zaradi tega opazno tudi manjše število pritožb na zdravniško delo. "Nejevolja pacientov je velika, le izraža se ne v javnih nastopih, saj se pacienti obnašajo previdno, da ne bi zapravili še tistih možnosti, ki so jim trenutno dosegljive," je na primer povedal Dušan Žorž, zastopnik pacientovih pravic za goriško regijo.

Na vprašanje, kaj svetujejo pacientom v teh primerih, so varuhi odgovorili, da je ena od možnosti pritožba na vodstvo zavoda, čeprav v isti sapi priznavajo, da to verjetno ne bo zaleglo.

Druga, veliko bolj učinkovita rešitev, je zdravljenje v tujini, ki pa ga izkoristi izjemno malo pacientov. Na ZZZS pravijo, da so lani zaradi presežene dopustne čakalne dobe ali razumnega časa dobili sto vlog, pri čemer so jih odobrili 59. "Letos pa smo v prvih treh mesecih leta prejeli 41 takih vlog. Največ prejetih vlog se je v letu 2023 nanašalo na odobritev oziroma povračilo stroškov preiskav PET-CT, opravljenih na Hrvaškem," so pojasnili.

Podatki za pretekla leta sicer kažejo, da vsako leto prejmejo nekoliko več vlog: v letu 2019 so jih dobili 27, leta 2020 22, leta 2021 37, leta 2022 pa 69.

Čeprav bi glede na nizko število vlog lahko sklepali, da so pogoji za odobritev zdravljenja v tujini zaradi predolgih čakalnih dob zelo ostri, to pravzaprav ne drži. Kriterij za odobritev zdravljenja je, da je najdaljša dopustna čakalna doba (v grobem to za napotnico nujno pomeni 24 ur, za napotnico zelo hitro 14 dni, hitro tri mesece in redno pol leta) za določeno storitev presežena pri vseh izvajalcih, ki so del javne zdravstvene mreže v Sloveniji. Zdravljenje je mogoče v članicah EU, Švici, Lihtenštajnu, Združenem kraljestvu, na Islandiji in na Norveškem. ZZZS ob tem pokrije stroške zdravstvenih storitev po ceniku, ki velja v javni zdravstveni mreži izbrane države, pokrije pa še stroške prevoza, prehrane, nastanitve in spremstva.

Izvajalca mora zavarovanec poiskati sam, nujno pa je, da je iz javne zdravstvene mreže. Večina varuhov pravi, da so pacienti z možnostjo zdravljenja v tujini večinoma slabo seznanjeni, zato bi jim prav prišla pomoč, na primer v obliki seznama zdravstvenih izvajalcev v bližnjih državah. "Menim pa, da bi država najprej morala izpeljati reforme, ki bi omogočale krajše čakalne vrste. Denar davkoplačevalcev naj se porabi doma, lahko tudi pri zasebnikih in ne v tujini," nam je povedala Zlata Rebolj, novomeška zastopnica pacientovih pravic.

Nekoliko drugače je po besedah Žorža na Goriškem, kjer so glede na obmejno lego bolje seznanjeni z možnostjo zdravljenja v tujini. "Tudi obrazci in postopki so za paciente sorazmerno preprosti. Večji problem je v postopku po vložitvi zahteve, v katerem je treba dokumentacijo, ki je v tujem jeziku, prevajati. Ker gre za strokovni jezik, je prevajanje še toliko bolj oteženo, saj primanjkuje ustreznih prevajalcev, pa še dragi so," nam je dejal.

Prvi specialistični pregledi: največ pacientov čaka na dermatologa

In kakšni so sveži podatki o čakalnih dobah? Največ pacientov je po podatkih NIJZ 1. marca čakalo na dermatološki, ortopedski, kardiološki, oromaksilofacialni (bolezni, poškodbe in okvare v ustnem ter čeljustnem in obraznem področju) ter nevrološki prvi pregled pri specialistu. Skupaj čakajočih pacientov je bilo od 23.841 za dermatološki do 12.508 za nevrološki prvi pregled. Pacientov, ki čakajo samo na omenjene preglede, je po zadnjih podatkih NIJZ skoraj sto tisoč.

Večina od njih čaka že prek dopustne čakalne dobe, ta pa v povprečju za omenjene preglede znaša pri napotnici zelo hitro od 57 dni za oromaksilofacialni do 144 dni za nevrološki pregled. Po dolgi povprečni čakalni dobi izstopa še revmatološki pregled, na katerega sicer čaka manj pacientov, a povprečna čakalna doba z napotnico zelo hitro znaša kar 140 dni.

Izčrpne podatke NIJZ o čakalnih dobah si lahko prenesete na tej povezavi.

Diagnostični postopki: 175 dni za ultrazvok mehkih tkiv

Še daljše so po zadnjih podatkih NIJZ čakalne dobe za diagnostične postopke, pri katerih po številčnosti čakajočih pacientov izstopajo elektromiografije (ocenjevanje delovanja perifernega živčnega sistema in mišic), magnetna resonanca lumbosakralne hrbtenice, kolena in glave, ultrazvok vratnih žil, mehkih tkiv in usmerjen ultrazvok srca. Pacientov, ki so 1. marca čakali na te preglede, je bilo skoraj 40 tisoč, povprečna čakalna doba pa je znašala od 36 dni za magnetno resonanco hrbtenice do kar 175 dni za ultrazvok mehkih tkiv.

Po podatkih NIJZ pacienti z napotnico zelo hitro ali hitro sicer v povprečju najdlje čakajo na magnetno resonanco angiografijo trebuha s kontrastnim sredstvom in slikanje črevesja, a gre za preiskavi, ki nista zelo pogosti.

Pri preiskavah, na katere čaka največ pacientov, so se povprečne čakalne dobe po podatkih za 1. marec letos v primerjavi z mesecem pred tem večinoma podaljšale. To na primer velja za ultrazvok vratnih žil, elektromiografijo, magnetne resonance hrbtenice, glave in kolena.

Terapevtski postopki: dolge čakalne vrste na umetna kolena in kolke

Med posegi, na katere čaka največ pacientov, po zadnjih podatkih NIJZ izstopajo operacija sive mrene, zamenjava kolena in kolka z umetno protezo, artroskopije kolena, operacije krčnih žil, kile, nožnega palca, žolčnih kamnov in operacija hrbtenice, na katero se tudi najdlje čaka, v povprečju z napotnico zelo hitro skoraj pet mesecev. Skupaj na te posege čaka več kot 46 tisoč pacientov, od tega jih skoraj polovica čaka nad dopustno čakalno dobo.

Siol.net s prispevki v tematskem sklopu Aktivno državljanstvo predstavlja poglobljene vsebine, tematike in procese, da lahko državljani sprejemajo informirane odločitve o svojem življenju in delovanju družbe, katere del so. Tako se krepi poznavanje demokratičnih procesov in demokracije nasploh. Brez kakovostnih, verodostojnih in preverjenih informacij, ki jih zagotavljajo mediji, kot je Siol.net, državljani težko soustvarjamo demokratično družbo.
Fides, vlada
Novice Vlada in sindikat Fides soglašata s podaljšanjem postopka mediacije
UKC Maribor, urgenca
Novice Nekatere bolnišnice zaradi stavke z milijonsko izgubo
bolnišnica Izola
Novice Zdravniki v javnem zdravstvu stavkajo, zasebni MC Medicor pa podira rekorde
Ne spreglejte