SiolNET. Novice Slovenija
5,55

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ministrica preverja: so Gantarjeve koncesije nezakonite?

5,55

termometer

 | Foto: Matej Leskovšek
Foto: Matej Leskovšek

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc bo pregledala osem koncesij, ki jih je v obdobju svojega ministrovanja podelil nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar. Ta je eden njenih največjih kritikov. V svoji reformi namerava ministrica postaviti zakonsko podlago, da bo pravica do koncesije trajala kar 30 let, Gantar je koncesije podelil za deset let, eno pa za 15.

Obstaja namreč sum, da so bile koncesije podeljene nezakonito. Če se to potrdi, bodo koncesijske pogodbe nične.

"Divji zahod" pri podeljevanju koncesij

Gantar, danes vladni poslanec in podpredsednik DeSUS, je eden od najglasnejših kritikov zdravstvene reforme, ki jo je v petek uradno predstavila ministrica za zdravje Kolar-Celarčeva.

Eden od pomembnejših delov reforme je sprememba zakona o zdravstveni dejavnosti, ki na novo ureja področje koncesij. Gre za področje, na katerem že vrsto let vlada "divji zahod". Odločanje o koncesijah je bilo domala popolnoma prepuščeno posameznim ministrom, ki jim je zakonodaja dovoljevala podeljevanje brez javnega razpisa.

Prav Gantar je tisti minister za zdravje, ki je v zadnjih letih podelil največ koncesij.


Morda vas zanima tudi:

-> Kakšen zdravstveni sistem bi uvedla ministrica
-> Kako izboljšati zdravje Slovencev
-> Zakaj je Slovenija mikavna za Japonce


Komu jih je podelil Gantar

Po podatkih, ki smo jih pridobili na Siol.net, se je Gantar v obdobju svojega mandata, ki se je začel februarja 2012, v času druge vlade Janeza Janše, in končal že v času vlade Alenke Bratušek decembra 2013, podpisal pod sedem koncesij.

Vse je podelil brez razpisa, veljajo pa deset let, v enem primeru pa za 15. Med osmimi jih je bilo pet novih, s tremi pa so nadomestili zdravnike, ki so se upokojili.

Nadomestne koncesije so že v letu 2012 dobili (navajamo imena zdravnikov):

  • Uroš Prebil (kardiologija) – Internistični center v Domžalah;
  • Mojca Hudovernik (oftalmologija) – Očesni center Hudovernik v Mariboru;
  • Natalija Evdakova (dermatologija) – Dermatološko-estetski center v Kranju.

Nove koncesije so v letu 2013 dobili:

  • Marko Klančič (gastroenterologija) – Klanmedic diagnostični in terapevtski center v Šempetru pri Gorici;
  • Nataša Grebenšek in Helena Rupnik (dermatologija) – dermatološki center Arsderma v Ljubljani, partner prve je Klemen Grebenšek, trenutno državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, v letih od 2010 do 2012 pa vodja kabineta ministra za okolje in prostor;
  • Vesna Markotić (interna medicina) – Ambulanta Markotić v Celju;
  • Marta Macedoni Lukšič (avtizem in sorodne motnje) – Inštitut za avtizem in sorodne motnje v Ljubljani. Gre za ženo nekdanjega predsednika SD in ministra za šolstvo Igorja Lukšiča.

Vse koncesije v obdobju ministra Tomaža Gantarja so bile dodeljene brez javnega razpisa. | Foto: Thinkstock Vse koncesije v obdobju ministra Tomaža Gantarja so bile dodeljene brez javnega razpisa. Foto: Thinkstock

Koncesije – vir stabilnih prihodkov

Podatki o poslovanju prejemnikov koncesije kažejo, da:

  • so jih dobili zdravniki specialisti različnih področij;
  • poslujejo prek različnih statusnih oblik: d. o. o., s. p., zavod in registrirani zdravnik, nekateri imajo hkrati odprt s. p. in delajo na koncesijo prek d. o. o.; 
  • so si s koncesijami in vse večjim obsegom bolnikov zagotovili stabilen vir prihodkov, ki se letno giblje od 80 tisoč evrov (okulistika) do 265 tisoč evrov (diagnostika);
  • poleg tega "na trgu" ustvarjajo nekaj deset tisoč evrov dodatnih prihodkov;
  • nekateri od njih, poleg tega, da delajo na koncesijo in ustvarjajo več sto tisoč evrov, delajo tudi za druge ambulante po Sloveniji.

Če ni razpisa, je koncesija nična

Na ministrstvu za zdravje so nam pojasnili, da prav zdaj pregledujejo dokumentacijo podeljenih koncesij in bodo po končanem pregledu sprejeli odločitve o nadaljnjih ukrepih.

Ob tem so navedli, da je po zakonu o javno-zasebnem partnerstvu koncesijska pogodba nična v primerih:

  • če koncesijo v resnici uporablja druga oseba, ne tista, ki jo je dobila od ministrstva. O enem takšnem primeru smo poročali aprila na Siol.net, ko je kandidat za direktorja UKC Ljubljana Igor Kržan skupaj z ženo kupil podjetje, ki je imelo koncesijo.
  • Če je bila koncesija podeljena brez razpisa, postopka izbire po zakonu o javno-zasebnem partnerstvu ali brez izdane odločbe. Vse to omogoča tudi pritožbo preostalih, ki jim koncesije niso podelili.
  • Če je zdravstveni dom ali bolnišnica pogodbo sklenila brez soglasja države ali občine.

Kot že rečeno, so bile vse koncesije v obdobju ministra Gantarja dodeljene brez javnega razpisa.

Marušič: Vsak minister ima proste roke

Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo od leta 2010 do 2016 podeljenih 13 koncesij na sekundarni ravni zdravstvenega varstva. Več kot polovico je torej podelil Gantar.  

V obdobju ministrovanja Boruta Miklavčiča je najbolj odmevala razširitev koncesije Tomislavu Klokočovniku za opravljanje kardiokirurške dejavnosti. Miklavčič jo je podpisal na predzadnji dan svojega mandata. 

Njegov naslednik Dorijan Marušič, ki je mandat nastopil aprila 2011, novih koncesij ni podeljeval. "Ureditev podeljevanja koncesije je preživeta. Temelji na zakonu iz leta 1992, ki daje vsakemu ministru pri tem proste roke," nam je včeraj dejal Marušič.

Za Gantarjem je na ministrski položaj prišla Alenka Trop Skaza, ki v mesecu dni mandata ni podelila nobene nove koncesije. Kolar-Celarčeva je v svojem mandatu podelila eno koncesijo, in to na podlagi javnega razpisa. 

"Želijo me prikazati kot nekoga, ki nasprotuje ureditvi področja koncesij. To ni res," pravi Tomaž Gantar. | Foto: Bor Slana "Želijo me prikazati kot nekoga, ki nasprotuje ureditvi področja koncesij. To ni res," pravi Tomaž Gantar. Foto: Bor Slana

Gantar: Koncesij nisem delil nezakonito

Tomaž Gantar je za Siol.net pojasnil, da "nobene od koncesij ni podelil protizakonito". "Vse bo bile podeljene ob zagotovljenih virih financiranja in vnaprej ugotovljeni preskrbljenosti za posamezno področje. To se je pokazalo ob nedavnem tragičnem dogodku v bolnišnici Izola, kjer je preskrbljenost pri urologiji znašala 38 odstotkov slovenskega povprečja," poudarja Gantar.

Je njegovo nasprotovanje reformi, ki urejuje področje koncesij, mogoče povezovati s koncesijami, ki jih je podeljeval? "Ti očitki so zlonamerni," odgovarja Gantar.

"Želijo me prikazati kot nekoga, ki nasprotuje ureditvi področja koncesij. To ni res. Pri ureditvi tega področja in podeljevanju prek javnega razpisa ne vidim težav. 

Pri reformi me moti več drugih stvari. Preveč je odprtih vprašanj, recimo pri zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Težko je rešiti zgodbo, o kateri ne veš ničesar," je dejal. "V petek smo videli, da se bomo šele zdaj lahko začeli pogovarjati o mogočih rešitvah, tudi z vidika ministrstva za finance," je dodal Gantar.

Kako bi uredili problematiko koncesij

V petek so koaliciji predstavili novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je že leto dni v javni razpravi. Bistveni predlogi so:

  • koncesije bodo podeljevali na podlagi potreb javne zdravstvene mreže, ne več po pobudi zdravnikov;
  • čas trajanja koncesije bo omejen na 30 let;
  • koncesij ne bo mogoče dedovati ali prodati;
  • izvajalec zdravstvene dejavnosti mora imeti zaposlenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki ne sme biti v delovnem razmerju za polni delovni čas pri drugem delodajalcu, dovoljeno je le dopolnilno delo;
  • zdravstveni delavec, ki je v delovnem razmerju v javnem zdravstvenem zavodu, bi lahko opravljal storitve drugje največ v obsegu osmih ur na teden in le na podlagi predhodnega pisnega soglasja delodajalca.

Ti predlogi so zelo podobni tistim, ki jih je Gantar predstavil v lastnem predlogu sprememb zakona, a ta nikoli ni bil sprejet, saj je predčasno odstopil s položaja ministra, menda zaradi pritiskov gradbenih lobijev v zdravstvu.

Gantar je tedaj poudarjal, da bi koncesije podeljevali zlasti v primerih, ko lokalna skupnost ne bi mogla zagotoviti zdravstvene dejavnosti v zadostnem obsegu. V isti sapi je napovedoval združevanje zdravstvenih domov in bolnišnic, s tem pa krčenje njihovega dosega.

Gantar ne bo minister, ampak zdravnik

Le nekaj dni pred izbruhom vladne krize zaradi zdravstvene reforme se je Tomaž Gantar vrnil v zdravniške vode. Konec novembra se je petinsko zaposlil v Bolnišnici Sežana, ker "so ga tam potrebovali". Hkrati so se v političnih krogih pojavile informacije, da si Gantar želi vrnitve na ministrski položaj, ki bi se ob morebitni rekonstrukciji vlade vrnil pod okrilje DeSUS.

Pri tem naj bi imel Gantar podporo tako SD kot zdravniške zbornice. Alternativno možnost naj bi Gantar videl na položaju državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, na katerem bi bil zadolžen za zdravstvo. "Ne zanima me ne položaj ministra ne kak drug položaj v vladi. Niti slučajno ne. Gre za čiste dezinformacije," je poudaril Gantar.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 91
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin