Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Andreja Lončar

Petek,
9. 12. 2016,
17.36

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

23

Natisni članek

DeSUS Tomaž Gantar Dejan Židan Matjaž Han Ministrstvo za zdravje Milojka Kolar Celarc

Petek, 9. 12. 2016, 17.36

6 let, 7 mesecev

Predlog Kolarjeve: tisti z višjimi prihodki bi za zdravstveno zavarovanje plačevali več

Andreja Lončar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

23

Milojka Kolar Celarc | Foto Bobo

Foto: Bobo

Ukinitev dopolnilnega zavarovanja in namesto tega uvedba posebne dajatve, več pristojnosti za ZZZS, določitev košarice pravic, spremembe na področju koncesij za zdravstvene zavode. To so glavne spremembe, ki jih narekuje zdravstvena reforma Milojke Kolar Celarc.

Ključni poudarki:

- Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je spisala le dva od štirih predlogov zakonov, ki so del zdravstvene reforme. Peti, lekarniški zakon je že potrjen na matičnem odboru Državnega zbora (DZ).

- Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju še ni spisan, predstavila je le izhodišča. Ta so razočarala koalicijski partnerici SD in DeSUS, saj po njunem mnenju ne zadoščajo za resnejšo razpravo.

- V izhodiščih zakona o zdravstvenem varstvu ministrstvo predlaga ukinitev dopolnilnega zavarovanja, spremembe glede pristojnosti ZZZS in košarice pravic, za katero plačujemo obvezno zdravstveno zavarovanje.

"Iskreno moramo priti pred ljudi in reči, da se v zdravstveno blagajno zlije premalo denarja in da potrebujemo večji prispevek," meni Matjaž Han. Bo torej zdravstvena reforma prinesla tudi ali predvsem višje prispevke za zdravstvo? | Foto: Matej Leskovšek "Iskreno moramo priti pred ljudi in reči, da se v zdravstveno blagajno zlije premalo denarja in da potrebujemo večji prispevek," meni Matjaž Han. Bo torej zdravstvena reforma prinesla tudi ali predvsem višje prispevke za zdravstvo? Foto: Matej Leskovšek V SD in DeSUS nad ukrepi, ki jih je koaliciji danes predstavila zdravstvena ministrica Kolar Celarčeva, niso navdušeni. "Koalicija se je strinjala, da so izhodišča reforme ustrezna in sledijo koalicijskemu sporazumu," pa o ukrepih pravi predsednica poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer.

"Nekje je treba začeti," je o predlogih zakonskih sprememb, ki jih je danes vrhu koalicije predstavila zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc, dejala Kustec Lipicerjeva. Podobni odzivi, le z bolj negativno konotacijo prihajajo tudi iz koalicijskih partneric SD in DeSUS.

Tako vodja poslanske skupine SD Matjaž Han kot vodja poslanske skupine DeSUS Tomaž Gantar sta poudarila, da sta pričakovala več in da trenutna izhodišča ne zadoščajo za resnejšo razpravo. Han je poudaril še, da se morata pri predlogih zakonov uskladiti zdravstveni in finančni resor. 

Prihodnji teden nov sestanek

"Če nimamo rešitve na mizi, izračunov, potem je zelo težko govoriti zelo vsebinsko, kakšne bodo finančne rešitve," je o predlogih Kolar Celarčeve dejal Tomaž Gantar, sicer redni kritik ministričinega dela.  | Foto: Bor Slana "Če nimamo rešitve na mizi, izračunov, potem je zelo težko govoriti zelo vsebinsko, kakšne bodo finančne rešitve," je o predlogih Kolar Celarčeve dejal Tomaž Gantar, sicer redni kritik ministričinega dela.  Foto: Bor Slana Novela zakona o pacientovih pravicah in novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se dotika dolgoletne težave podeljevanja koncesij, gresta v postopek, kar pomeni, da naj bi ju ministrstvo v kratkem poslalo v javno razpravo.

Pri zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakonu o vodenju in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov so konkretne rešitve ostale odprte in nepojasnjene, zato se bo koalicija prihodnji teden ponovno sestala in nadaljevala razpravo.

Kaj naj bi prinesla zdravstvena reforma?

1. Namesto dopolnilnega zavarovanja nova dajatev 

Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos na zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) sta verjetno najpomembnejši ukrep, ki naj bi ga prinesla sprememba zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

O ukrepu so se tri koalicijske partnerice zedinile že v koalicijski pogodbi iz leta 2014, izjave po današnjem sestanku na koaliciji pa kažejo, da rešitve, kje bodo dobil denar, vsaj za zdaj ni. "Če nimamo rešitve na mizi, izračunov, potem je zelo težko govoriti zelo vsebinsko, kakšne bodo finančne rešitve," je o predlogu dejal Gantar. 

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga zdaj ponujajo zavarovalnice Vzajemna, Adriatic Slovenica in Zavarovalnica Triglav, naj bi nadomestila posebna dajatev. Izračun dajatve je še precejšnja neznanka. Ena od možnosti po poročanju STA naj bi bila, da bi dajatev predstavljala določen odstotek vseh bruto dohodkov posameznika, druga pa oblikovanje dajatve po dohodkovnih razredih.

Ministrstvo naj bi namesto dopolnilnega zavarovanja predlagalo dajatev. Način izračuna dajatve naj bi bil še povsem nedorečen. | Foto: Ministrstvo naj bi namesto dopolnilnega zavarovanja predlagalo dajatev. Način izračuna dajatve naj bi bil še povsem nedorečen.  

2. Košarica pravic

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju naj bi prvič opredelil vsebino košarice pravic, do katerih smo upravičeni s plačilom obveznega zavarovanja, česar do zdaj ni bilo. S tem se v zakon vnaša ustavno odločbo, ki pravi, da je treba pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja določiti na zakonski, ne podzakonski ravni. 

Po poročanju STA naj bi se z zakonom malo spremenila vsebina košarice pravic, ki naj bi ostala univerzalna v čim večjem obsegu, a vseeno naj bi bile izločene določene pravice, ki naj ne bi pomenile veliko za zdravje.

3. "Čiščenje" zdravstvene blagajne

V predlogu zakona naj še ne bi bilo določeno, katere stroške bodo iz zdravstvene blagajne prenašali nazaj na financiranje iz proračuna, kar je Kolar Celarčeva napovedala že prejšnji teden. Takrat je dejala, da se bodo iz proračuna financirali specializacije zdravnikov, pripravništva in terciar (gre za specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost klinik ter inštitutov, na primer Onkološkega inštituta, Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino in podobno). Kot je Kolar Celarčeva napovedala prejšnji teden, bi vlada s tem zdravstveno blagajno razbremenila 105 milijonov evrov izdatkov letno.

Kolar Celarčeva predlaga spremembe pri koncesijah v zdravstvu. Predlogu zakona, ki ga je danes koalicija podprla, nasprotuje zdravniška zbornica. | Foto: Thinkstock Kolar Celarčeva predlaga spremembe pri koncesijah v zdravstvu. Predlogu zakona, ki ga je danes koalicija podprla, nasprotuje zdravniška zbornica. Foto: Thinkstock

4. Izenačevanje prispevnih stopenj

To vprašanje naj bi bilo še vedno odprto. Trenutno obstaja enajst različnih stopenj, katerih plačilo variira od 50 do 208 evrov.

5. Ureditev področja koncesij

V predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti naj bi bila bistvena novost, da se koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti podeljujejo na javnem razpisu in za določen čas. Predlogu nasprotuje zdravniška zbornica, a naj bi ga koalicija danes vseeno podprla.

Predlogi sprememb (o teh smo že pisali):

  • koncesije se podeljujejo na javnem razpisu, pri čemer je podlaga za razpis koncesijski akt,
  • koncesionarji dopolnjujejo dejavnost v mreži javne zdravstvene službe,
  • koncesija ni predmet pravnega prometa, kar med drugim pomeni, da je ni mogoče niti kupiti niti prodati,
  • koncesija se podeljuje za določen čas (15 let),
  • določeni so merila za izbiro koncesionarja in pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za podelitev,
  • podrobneje sta opredeljena vsebina koncesijske pogodbe in zagotavljanje učinkovitega nadzora nad njenim izvajanjem.

V okviru predloga zakona o pacientovih pravicah Kolar Celarčeva predlaga novo stopnjo nujnosti na napotnici - poleg nujno, hitro in redno še zelo hitro, po kateri bodo bolniki obravnavani v dveh tednih. | Foto: Matej Leskovšek V okviru predloga zakona o pacientovih pravicah Kolar Celarčeva predlaga novo stopnjo nujnosti na napotnici - poleg nujno, hitro in redno še zelo hitro, po kateri bodo bolniki obravnavani v dveh tednih. Foto: Matej Leskovšek

6. Spremembe pri napotnicah

V noveli zakona o pacientovih pravicah, ki naj ne bi bila problematična in naj bi šla v zakonodajni postopek, ministrstvo predlaga podrobnejšo opredelitev, nadzor in prekrškovne določbe glede čakalnih seznamov ter v tej zvezi posamezne obveznosti tako na strani izvajalcev kot tudi pacientov. 

Kolar Celarčeva naj bi uvedla novo stopnjo nujnosti na napotnici - poleg nujno, hitro in redno še zelo hitro, po kateri bodo bolniki obravnavani v dveh tednih. Po predlogu zakona bodo morali izvajalci zdravstvenih storitev voditi čakalne sezname po vrstah storitev.  

Izvajalec bo moral nekaj dni pred načrtovano zdravstveno storitvijo vzpostaviti stik z bolnikom. Izvajalci bodo morali svoje delo organizirati tako, da bodo bolniki pred ambulanto čakali največ pol ure, predvideva predlog.

7. Več pooblastil za vodje zdravstvenih zavodov

Zakaj ministrica vztraja pri pisanju novega zakona o zavodih v zdravstvu, če ima že spisan predlog iz leta 2010, se sprašuje šef SD Dejan Židan.  | Foto: Bor Slana Zakaj ministrica vztraja pri pisanju novega zakona o zavodih v zdravstvu, če ima že spisan predlog iz leta 2010, se sprašuje šef SD Dejan Židan. Foto: Bor Slana Novela zakona o vodenju in upravljanju zdravstvenih zavodov naj bi direktorjem dala večja pooblastila. Tudi ta zakon danes ni dobil zelene luči koalicije.

Sprva smo napisali, da naj bi predlogu med drugim nasprotoval predsednik SD Dejan Židan, ki naj bi vztrajal, da se pripravi sistemski zakon za vse javne zavode.

Židan nam je po objavi članka sporočil: "Ministrica je danes predstavila zgolj ideje, več različic, kako bi uredila to področje. Podpiramo njena prizadevanja za večjo učinkovitost poslovanja zdravstvenih zavodov. Predlagal pa sem, da se poskuša najti rešitev za vse zavode, tudi kmetijske in gozdarske, ki je pravzaprav že spisana. Predlog zakona o zavodih je že leta 2010 oblikovala ministrica Irma Pavlinič Krebs, a je obležal v predalih. Tudi danes predstavljene ideje ministrice so precej podobne."

Dodal je, da je predlagal, da v prihodnjih dneh razmislijo, ali bi lahko problematiko zavodov reševali za vsa področja, ne le na ravni zdravstva, in bi uporabili zgoraj omenjeni predlog. "Če se ministrica ne bo strinjala, pa naj začne zakon pisati od začetka."

Ne spreglejte