Sreda, 10. 4. 2019, 16.38
5 let, 7 mesecev
Ljubljanska univerza mora državi vrniti 781 tisoč evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,67
Okrožno sodišče v Ljubljani je tudi na ponovljenem sojenju odločilo, da mora Univerza v Ljubljani vrniti nekaj manj kot 781 tisoč evrov, ki so jih fakultete izplačale v obliki dodatkov za stalno pripravljenost, je poročal Radio Slovenija. Sodba še ni pravnomočna. Univerza ves čas trdi, da dodatkov ni izplačala iz proračunskih sredstev.
Inšpektorat za javni sektor je namreč leta 2015 opravil nadzor nad poslovanjem 11 fakultet Univerze v Ljubljani, pri tem pa pri devetih ugotovil, da so svojim zaposlenim izplačevale dodatek za stalno pripravljenost.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je ocenilo, da so bila sredstva izplačana nenamensko, zato od univerze zahteva, da jih vrne v proračun. Tožbeni zahtevek v višini nekaj manj kot 781 tisoč evrov se nanaša na izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost v letih 2012-2015, in sicer za del, ko so fakultete denar izplačale iz vira ministrstva.
Na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani se je 15. marca odvil prvi in edini narok v ponovljenem sojenju v tožbi, s katero ministrstvo od univerze zahteva vrnitev nekaj manj kot 781 tisoč evrov, ki so jih fakultete izplačale kot dodatek za stalno pripravljenost. Sodnica Dida Volk je pisno sodbo izdala prej kot v 30 dneh.
Univerza trdi, da so izplačevali iz sredstev, ki so jih pridobili iz tržne dejavnosti
Na edinem naroku so namreč ugotovili le, da državno odvetništvo, ki zastopa ministrstvo za izobraževanje, vztraja na zahtevku, univerza pa mu oporeka, ker pravi, da so fakultete dodatek izplačevale iz sredstev, ki so jih pridobile iz tržne dejavnosti in ne iz javnih sredstev.
Kot je marca po končanem naroku dejal odvetnik univerze Dino Bauk, slednja svoje navedbe dokazuje s podatki, da so fakultete, ki so izplačevale dodatek, v času izplačil na trgu ustvarile za več kot 86 milijonov prihodkov, s tem denarjem pa tudi delno financirale izvajanje javne dejavnosti. Za izvajanje slednje je namreč univerza prejela 16 milijonov evrov manj, kot bi morala, čeprav je javno dejavnost izvedla v celoti, je pojasnil Bauk. "Na dlani je torej, da dodatek za stalno pripravljenost ni mogel biti izplačan iz javnih sredstev in da je zahtevek po vračilu teh sredstev v proračun neutemeljen," je dodal.
Zadeva se je začela poleti 2017
V ponovnem odločanju se je moralo prvostopenjsko sodišče glede na napotke višjega sodišča "jasno in pravilno" opredeliti do pravne podlage oziroma temelja zahtevka. Državno odvetništvo pri tem kot temelj navaja vračilo proračunskih sredstev, ki naj bi bila porabljena nepravilno.
Sodnica je že na edinem naroku marca nakazala, da bo njena odločitev najverjetneje enaka kot prvič, ko je odločila, da je zahtevek upravičen, Bauk pa je v tem primeru tudi že napovedal pritožbo.
Okrožno sodišče v Ljubljani je o zadevi prvič razsojalo poleti 2017 in odločilo, da mora univerza državi omenjenih 781 tisoč evrov vrniti, saj da je bil denar porabljen nenamensko. Po pritožbi univerze je višje sodišče odločitev razveljavilo, zadevo pa vrnilo v novo sojenje.
