Letos nekaj manj pritožb zoper delo policistov

S pritožbenim postopkom lahko pritožniki izrazijo "nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin".

V prvi polovici leta so rešili 129 pritožb, približno petino manj kot v enakem obdobju leta 2018. V pomiritvenem postopku so obravnavali 53, pred senatom pa 22 pritožb. Senat je v enem primeru odločil, da je bila pritožba utemeljena, v štirih primerih pa so v pomiritvenih postopkih ugotovili neskladnosti s predpisi pri izvedbi policijskih postopkov.

Pritožbe v policiji namreč rešujejo na dveh ravneh, in sicer v pomiritvenem postopku pri vodji organizacijske enote policije, ki poteka v obliki razgovora s pritožnikom, in pred tričlanskim senatom ministrstva.

V pomiritvenem postopku rešujejo pritožbe, ki ne vsebujejo hujših očitkov posega v človekove pravice in svoboščine. Tričlanski senat pa obravnava pritožbe, ki niso bile uspešno rešene v pomiritvenem postopku in pritožbe s hujšimi očitki posega v človekove pravice in svoboščine.

Kot so še navedli na ministrstvu, je še vedno veliko pritožb, ki se nanašajo na ugotavljanje odgovornosti za domnevno storjeni prekršek. Vendar pa to po njihovih navedbah ne more biti predmet pritožbenega postopka, temveč postopka o prekršku, ki je v pristojnosti prekrškovnih organov in sodišč.

Policija pri opravljanju svojih nalog s svojimi pooblastili lahko posega v področje spoštovanja človekovih pravic in svoboščin. Zato je delo policistov temeljito nadzorovano. Notranji nadzor izvajata tako policija kot ministrstvo za notranje zadeve, so zagotovili.