Četrtek, 9. 12. 2021, 22.12
2 leti, 11 mesecev
Leto dni od izginotja 43-letne Simone Meglič. Motiv ostaja neznan. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,37
7
O pogrešani 43-letni Simoni Meglič iz Levanjcev v občini Destrnik, ki je 10. decembra lani izginila neznano kam, do danes na Policiji nimajo nobenih novih koristnih informacij. 165 centimetrov in približno 55 kilogramov težka črnolaska z rjavimi očmi je tistega dne od doma odšla oblečena v dolgo rdečo bundo, črne hlače in obuta v bele športne copate. "Policisti še vedno izvajajo aktivnosti za izsleditev pogrešane Simone Meglič. Tako sproti preverjajo vsako pridobljeno informacijo, ki bi lahko pripomogla k izsleditvi pogrešane osebe," so nam pojasnili iz Policijske uprave Maribor. Vendar pogrešane do danes še niso izsledili.
"Simono sem zadnjič videla zgodaj zjutraj, okoli 6. ure zjutraj, ko je bila še v svoji sobi, " je slab mesec po izginotju povedala njena mati. Dve uri kasneje jo je iz avtomobila opazil bližnji sosed, okoli 8. ure zjutraj, ko je po regionalni cesti zapuščala Trnovsko vas, izven naselja Ločič. Sosed jo je v hladnem jutru želel odpeljati nazaj domov, zato se je z avtomobilom obrnil v njeno smer, a Simone ob cesti ni našel več.
Obsežna iskalna akcija in policijske patrulje
Njen mobilni telefon je nekaj ur še zvonil, a v prazno, popoldan pa je obnemel. V prihodnjih dneh so policisti, konjeniki, psi, gasilci in pripadniki civilne zaščite večkrat preiskali bližnje gozdove, policija je organizirala redne patrulje. V iskalno akcijo so se vključili še potapljači, ki so preiskovali bližnjo Pesnico, in tudi člani ribiške družine na Dravi, kamor se Pesnica izliva.
Dva dni po njenem izginotju naj bi jo zadnjič videli na Ptuju, na enem izmed bencinskih servisov. Potem se je za njo izgubila vsaka sled.
Simonin oče je za Planet Tv s solzami v očeh slab mesec po hčerinem izginotju povedal še, da se je hči zadnje mesece družila s prijatelji iz Maribora, a doma o njih ni govorila in ni želela povedati, kdo so. "To so jo neki pobrali, pa adijo. Imam občutek, da ni druge možnosti," je dejal.
Novih informacij ni, kriminalistična preiskava še traja
Osnovni namen iskanja pogrešane osebe je varovanje življenja in osebne varnosti kot primarne naloge Policije, hkrati pa ugotavljanje dejstev in okoliščin, ki bi lahko kazale na to, da je nenadno izginotje posledica kaznivega dejanja, nam je pojasnil Miran Šadl iz Policijske uprave Maribor. Zato policisti z zbiranjem obvestil in kriminalistično preiskavo nadaljujejo.
"Policisti zato ponovno pozivajo vse, ki lahko podajo koristne informacije za uspešno izsleditev pogrešane, da o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo ali pokličejo na interventno telefonsko številko policije 113 oziroma na anonimni telefon policije 080 1200," je pozval Šadl.
Letno v Sloveniji okoli 500 pogrešanih oseb
Pogrešane osebe ostanejo pogrešane in s tem tudi v Evidenci pogrešanih oseb, dokler niso najdene žive ali mrtve, kar je zapisano tudi v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije: podatki v evidenci se hranijo do najdbe pogrešane osebe ali identifikacije neznanega trupla.
"Mogoče se je odstotek kakšno leto povzpel do 40 odstotkov oziroma celo padel na 20 odstotkov. V nekaterih tujih državah je ta odstotek neprimerno višji, na primer na Nizozemskem ali v Veliki Britaniji so kar v dveh tretjinah pogrešani mladostniki," je za primerjavo ponazoril Šadl.
Največ pogrešanih oseb pri nas je odraslih in starejših oseb, predvsem so to osebe z demenco ali drugimi starostnimi boleznimi, policisti pogosto iščejo tudi izgubljene osebe v gorah in podobno. Večino prijav o pogrešani osebi svojci ali druge osebe podajo v enem dnevu in v enem dnevu večino pogrešanih tudi najdejo.
"Ugotavljamo, da je polovica odraslih pogrešanih najdena v dveh do treh urah, v roku desetih ur je najdenih več kot 70 odstotkov pogrešanih, v 24 urah več kot 80 odstotkov," je povedal Šadl, a izpostavil, da policiste najbolj skrbi ostalih 20 odstotkov, ki ostanejo pogrešani in za katere obstaja vedno večja verjetnost, da potrebujejo pomoč.
Otroke do 14. leta starosti običajno najdejo v štirih urah
V več kot polovici primerov pogrešane otroke prijavijo že v roku ene ure in skoraj 90 odstotkov pogrešanih otrok prijavijo v osmih urah po pogrešanju.
Približno v štirih urah po prijavi najdejo preko 90 odstotkov vseh pogrešanih otrok do 14. leta starosti. Vsi otroci so večinoma živi in zdravi.
Miti in resnica: Čas prijave in ali se pogrešani res običajno domov vrnejo sami
"Vedno znova poudarjamo, da se v slovenski policiji že nekaj let trudimo ovreči dva mita o pogrešanih osebah, ki sta nekako zasidrana med ljudmi," je še opozoril Šadl.
Prvi je, da naj bi bil določen 24-urni ali celo 48-urni rok za prijavo pogrešanja osebe. "To nikakor ne drži. V slovenski policiji svetujemo, da je treba vsako pogrešanje prijaviti čimprej, še posebej to velja pri otrocih in mladoletnikih, starejših osebah ter drugih osebah iz ranljivih skupin. Policija se na prijavo pogrešanja takoj odzove in začne izvajati ukrepe za izsleditev osebe," je še poudaril.
Drugi mit je, da se vsaka pogrešana oseba sama vrne domov. Tudi to ne drži. Približno 30 odstotkov pogrešanih oseb se domov vrnejo same, 30 odstotkov pogrešanih najdejo policisti, okoli 30 odstotkov pogrešanih pa izsledijo starši, svojci, prijatelji ali sosedje.
Nekaj odstotkov pogrešanih najdejo na zdravljenju v bolnišnicah zaradi poškodbe ali drugega zdravstvenega stanja, preostale, ki jih je približno do deset odstotkov vseh pogrešanih oseb pa najdejo mrtve, največkrat kot posledico naravne smrti, nesreče oziroma nezgodnega dogodka ali samomora, v kakšnem posameznem primeru lahko tudi umora.
V posameznih primerih je pogrešana oseba postala žrtev kaznivega dejanja ugrabitve ali bila prisiljena v suženjsko razmerje. Vendar v Sloveniji teh primerov ni veliko in vse te primere so v slovenski policiji po njihovih navedbah uspešno raziskali.
Spor, neuspeh, svoboda, igra ... kolikor oseb, toliko motivov
Najpogostejši motiv pri odraslih osebah za odhod od doma je spor z bližnjimi ali pa oseba odide in se kasneje iz različnih vzrokov, kot so užaljenost, jeza, izpraznjena baterija mobilnega telefona, ne javlja svojcem. Precej prijav policisti prejmejo zaradi nepričakovanega odhoda iz zdravstvenih ustanov, predvsem psihiatričnih.
"Otroci in mladoletniki do 18. leta predstavljajo manjši del pogrešanih oseb. Vzroki za izginotje otrok ali mladostnikov so različni, kot so si različni tudi otroci ali mladostniki sami. Lahko gre za druženje s sovrstniki, uporništvo, neuspeh v šoli, zaljubljenost, velikokrat odidejo zaradi nerazumevanja, nesoglasij ali celo sporov v svoji domači okolici ali med sovrstniki," je o motivih pogrešanih otrok pojasnil Šadl. Starejši mladoletniki po nekaterih izkušnjah policistov kažejo, da pobegnejo od doma zaradi večje potrebe po svobodi, želji po dogodivščinah ali pa se odpravijo na morje ali druge turistične kraje, običajno v skupini dveh do štirih oseb.
Opozoril je še na mlajše otroke, za katere je značilno, da se zaigrajo in izgubijo v igri ali celo kje zaspijo. "Pri teh otrocih je potrebno tudi preverjati, če so se slučajno sami vrnili domov in se skrili v svoji sobi, ker so se ustrašili dogajanja. Lahko so nekje v bližini in iz skrivališča opazujejo domačo hišo ter dogajanje pred njo."
7