nepremičnine
Četrtek, 17. 4. 2025, 15.39
1 dan, 15 ur
Leta 2026 naj bi prvič obdavčili kriptovalute. Kaj morate vedeti? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,37
Ministrstvo za finance je danes v javno obravnavo dalo osnutek zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev in osnutek novele zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Finančni minister Klemen Boštjančič je po seji vlade komentiral tudi projekt uvedbe davka na nepremičnine. Jasnega odgovora, ali bo vlada projekt nadaljevala, ni dal.
Kaj bi obdavčili in česa ne?
Zakon o obdavčitvi kriptovalut, ki bi začel veljati s 1. januarjem 2026, bi obdavčil dobičke pri prodaji kriptovalute za tradicionalno valuto, njeno zamenjavo za blago ali storitve ali vsak drug prenos kriptosredstva na drugo osebo.
Nebene davčne obveznosti pa ne bo deležna menjava kriptosredstva za druga kriptosredstva in tudi ne prenos kriptosredstev med denarnicami istega imetnika.
Kako bodo določili davčno osnovo?
Davčna osnova bo dobiček iz odsvojitve kriptosredstev, dosežen v davčnem letu. Gre za razliko med seštevkom vrednosti ob odsvojitvi kriptosredstev, odsvojenih v davčnem letu, in seštevkom vrednosti ob pridobitvi kriptosredstev, pridobljenih v davčnem letu. Te bi moral imetnik prijaviti z letom 2026.
Kako visoka bo obdavčitev?
Ministrstvo predlaga obdavčitev dobička po 25-odstotni stopnji, torej po stopnji, ki velja tudi v primeru prodaje delnic.
Kaj morajo vedeti imetniki kriptovalut?
Zavezanci bodo morali voditi evidenco pridobitev in odsvojitev kriptosredstev, skupno za vsa imetništva kriptosredstev, in jo na zahtevo predložiti davčnemu organu. Vsako leto bodo morali finančni upravi oddati davčni obračun in plačati morebiten davek.
Kaj se bo zgodilo z lastniki kriptovalut, ki nimajo urejenih podatkov o zgodovini transakcij?
Predlog uvaja možnost prostovoljnega poenostavljenega izračuna dohodnine iz dejavnosti za pet let nazaj. V tem primeru se davčna osnova določi v višini 40 odstotkov seštevka vrednosti kriptosredstev na 31. december 2025 in vseh odsvojitev kriptosredstev v zadnjih petih letih, so pojasnili.
Kaj še predlaga ministrstvo?
V javno obravnavo so dali novelo zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, ki bi uvedla enotno, 25-odstotno obdavčitev dobička. Zdaj je denimo najvišja stopnja 40-odstotna, če je dobiček dosežen z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta pred potekom 12 mesecev imetništva.
Ker večina te instrumente proda po več letih, finančni učinki po navedbah ministrstva ne bodo visoki. A področje bo urejeno bolj pregledno, s spremembami pa stremijo k poenostavitvam, so dodali.
Kaj bo z obdavčitvijo nepremičnin?
Minister Klemen Boštjančič je danes na novinarski konferenci po seji vlade povedal, da so v javni obravnavi dobili veliko pripomb na izhodišča za obdavčitev nepremičnin. Pridobiti širok nabor mnenj in pogledov je bil, tako pravi minister, tudi namen ministrstva pri pripravi izhodišč.
Pripombe so v zadnjih tednih strokovno analizirali in opravili kar nekaj sestankov, je dejal Boštjančič. Na ministrstvu imajo tako po njegovih besedah pripravljeno rešitev, ki na te pripombe odgovarja. A minister še ni mogel dati jasnega odgovora na to, ali bo vlada ta projekt nadaljevala.
Spremembe pri obdavčitvi presežnega (nepremičnega) premoženja gredo predvsem v smer podpore stanovanjski politiki, je še enkrat poudaril minister. Po izhodiščih bi si lahko zavezanci breme plačila davka močno zmanjšali v primeru prijavljenega oddajanja nepremičnine v dolgoročni najem.
Boštjančič je sicer pripomnil, da so pri analizi pripomb v javni obravnavi kot veliko težavo, ki jo izpostavlja javnost, zaznali neustrezno pravno zaščito lastnikov stanovanj oziroma najemodajalcev ter na drugi strani tudi najemojemalcev. To težavo je treba rešiti, zato tečejo pogovori z ministrstvom za pravosodje, je dejal.
Spremembe tudi pri varčevanju in različnih oblikah investiranja – kakšne?
Vlada je danes potrdila predlog zakona o individualnih naložbenih računih. "Ta račun je namenjen spodbujanju dolgoročnega varčevanja fizičnih oseb v finančnih inštrumentih," je dejal Boštjančič.
Račun je zasnovan kot posebna oblika trgovalnega računa, ki omogoča vlaganje v nabor finančnih instrumentov pod določenimi pogoji. Odpre ga lahko fizična oseba, ki je davčni rezident Slovenije, a samo enkrat. V prvem letu lahko imetnik nanj položi največ 20 tisoč evrov. Vsako nadaljnje leto lahko vloži največ pet tisoč evrov in še dodatnih pet tisoč evrov, a samo, če jih vloži v finančne instrumente slovenskih izdajateljev. Skupna vsota vplačil ne sme preseči 150 tisoč evrov.
Za spodbujanje dolgoročnega varčevanja sta predvideni 15-odstotna davčna stopnja in oprostitev plačila davka pri prvem izplačilu s tega računa po 15 letih, če v vmesnem obdobju ni bilo izplačil.
Predlog zakona bo šel v obravnavo DZ, na ministrstvu za finance pa pričakujejo, da bi bil lahko sprejet do poletja, je povedala državna sekretarka na ministrstvu Nikolina Prah. Uporabljati se bo začel čez devet mesecev, da se bodo na nov sistem lahko pripravili tako ponudniki individualnih naložbenih računov kot finančna uprava (Furs) in Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Tako naj bi ti računi zaživeli spomladi prihodnje leto.
Imetniki tega računa bodo lahko trgovali z delnicami, obveznicami, zakladnimi menicami ter delnicami investicijskih skladov, ki kotirajo na organiziranem trgu oziroma na borzi. "Po opravljeni javni obravnavi smo prejeli predlog, da se vključi tudi vzajemne sklade, torej nakupe in prodaje točk vzajemnega sklada, ki ne kotira na organiziranem trgu, ker je to pomemben segment našega kapitalskega trga," je povedala Prah.
Izjeme bodo v primeru prvih prodaj delnic, če bodo te v roku enega leta uvrščene na organiziran trg, ter državni vrednostni papirji, predvsem zakladne menice, ki ne bodo uvrščeni na organiziran trg. Izjema bodo tudi delnice Vzajemne. "Tisti, ki so se odločili, da jih bodo prevzeli, jih bodo lahko s fiduciarnega računa prenesli neposredno na individualni naložbeni račun," je povedala Prah.
Ponudniki individualnih naložbenih računov bodo osebe, ki imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov, praviloma so to banke in borznoposredniške družbe. To dovoljenje podeljuje ATVP. Ta bo tudi vzpostavila register, kamor se bodo ti ponudniki vpisovali. ATVP bo pripravila tudi nabor stroškov, da bodo imetniki računov lahko primerjali cene ponudnikov. Medtem bo Furs vzpostavil register imetnikov individualnih naložbenih računov.
Naložbeni račun bodo lahko starši odprli za svojega otroka, ki bo z njim samostojno lahko razpolagal, ko bo dopolnil 18 let.
Ker bo ta račun fizična oseba lahko odprla le enkrat, predlog predvideva možnost mirovanja individualnega naložbenega računa. Gre za primer, če bo nekdo odšel v tujino in postal nerezident. A na računu ne bo smel pustiti sredstev, mirovanje pa bo lahko trajalo največ deset let.
Vlada je potrdila predlog spremembe načrta za okrevanje in odpornost, s čimer del povratnih sredstev zmanjšuje z nekaj več kot milijarde evrov na 613 milijonov evrov. Po Boštjančičevih pojasnilih bi večji del naložb, ki so bile predvidene za financiranje iz posojil, izvedli s pomočjo drugih finančnih virov.
"Pomembno je, da se pri nepovratnih sredstvih finančni obseg ne spreminja in ostaja pri približno 1,6 milijarde evrov," je po današnji seji vlade pojasnil minister za finance Boštjančič. Zmanjšujejo se zgolj povratna sredstva. Vlada namreč predlaga, da se naložbe, ki so bile predvidene za financiranje iz posojil, izvedejo s pomočjo drugih finančnih virov oziroma se njihova vsebina v večjem delu prenese na naložbe, predvidene za nepovratno financiranje.
"Posojila je treba vedno vrniti – ne glede na to, na kakšen način jih sistem omogoča," je dodal.
Po njegovih besedah gre za spremembo, ki bo omogočila na eni strani maksimalno koriščenje razpoložljivih sredstev, na drugi strani pa znižanje posojil. "Ta posojila iz sistema niso bistveno ugodnejša ali pa niso ugodnejša od siceršnjega zadolževanja države na trgu," je sklenil minister.
