Sobota, 25. 6. 2022, 7.30
2 leti, 5 mesecev
Kučan: Nekaterim ne manjka poguma tudi za neumne in napačne stvari
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,70
130
Ko ljudje začutijo, da ni enotnosti med tem, kar mislijo ljudje, in tem, kar počne politika, se veliki projekti niti ne začnejo, kaj šele končajo, je prepričan Kučan.
Slovenci danes obeležujemo 31. obletnico osamosvojitve, ko je takratna slovenska skupščina sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije. Prvi predsednik republike Milan Kučan in predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle si ob 31. obletnici osamosvojitve Slovenije želita večje enotnosti slovenskega naroda. Strinjata se, da je bila prav ta ključna, da smo dobili svojo državo. Prav tako menita, da bi za dosego skupnih ciljev morala prevladati ideja skupnega dobrega.
Kot je Kučan dejal v izjavi za medije ob robu slavnostne seje DZ na predvečer dneva državnosti, spomini na slovensko osamosvojitev z leti postajajo vse lepši, saj "človek z leti vso tesnobo, negotovost, pa tudi veselje, ne samo ponotranji, ampak jih tudi začenja razumevati kot nekaj nujnega".
Enotnosti iz leta 1991 ni več
Sporočilo osamosvojitve je po njegovi oceni v referendumski odločitvi slovenskega naroda in enotnosti, ki si jo je slovenska politika izborila skupaj z državljani. Ko ljudje začutijo, da ni enotnosti med tem, kar mislijo ljudje, in tem, kar počne politika, se veliki projekti niti ne začnejo, kaj šele končajo, je prepričan Kučan.
V današnjem času ni mogoče dosegati take enotnosti kot leta 1991, slab obet za prihodnost je po njegovem mnenju tudi ideološka zazrtost v preteklost in vse, kar na silo deli Slovence. Meni sicer, da vsem današnjim politikom, naslednikom njegove generacije ne manjka poguma, a "nekaterim ne manjka poguma tudi za neumne in napačne stvari".
Več dialoga in politične kulture
Lepe spomine na osamosvojitev slovenske države deli tudi predsednik prve slovenske vlade Peterle, ki je ob robu slavnostne seje DZ dejal, da "kar naprej praznujem, saj vem, za kaj je šlo".
Meni sicer, da slovenski demokratični tranziciji še marsikaj manjka. Želi si tudi, da bi bili sposobni stopiti skupaj v bistvenih zadevah, in ne bi vsake dve ali štiri leta menjali temeljne smeri, v katero gre država.
Hkrati ocenjuje, da je potrebnega več dialoga, prav tako pa visoke politične kulture, ki bi šla v smeri spoštovanja, pripravljenosti na sodelovanje in posluha za dobronamerno kritiko. "Po 31 letih je pod črto slovenskih prizadevanj veliko uspehov, na katere smo lahko ponosni," meni.
Kljub temu pa bi bilo po njegovi oceni treba narediti še marsikaj za dobro vseh. "In če bo ideja skupnega dobrega prevladovala, bo pri nas še lepše, kot je," je prepričan Peterle.
Danes bomo obeležili 31. obletnico osamosvojitve, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije, in sicer Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni RS, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.
Toplaku in Battelliju zlati red za zasluge
Večina slovesnosti in osrednja proslava ob dnevu državnosti so se že zvrstile v petek, danes pa bo predsednik republike Borut Pahor vročil zlati red za zasluge Ludviku Toplaku in Robertu Battelliju.
Pahor bo tako na posebni slovesnosti v predsedniški palači Toplaku vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge za izjemen prispevek k demokratizaciji in osamosvojitvi Sloveniji ter njeni mednarodni in akademski uveljavitvi. Zlati red za zasluge bo podelil tudi Battelliju za dolgoletno delo in prispevek k razvoju slovenske demokracije ter za zasluge pri povezovanju in ohranjanju italijanske skupnosti v Sloveniji, so sporočili iz urada predsednika republike.
Ob tem bo Pahor v počastitev dneva državnosti po slovesnosti nagovoril državljane, obiskovalci pa si bodo lahko v okviru dneva odprtih vrat ogledali uradne in delovne prostore predsednika.
130