Robert Golob
Ponedeljek, 6. 10. 2025, 15.36
7 minut
KPK Golobu očita, da se je "znašel v okoliščinah, ki lahko predstavljajo konflikt interesov"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Golob je na dveh sejah vlade septembra 2022 in junija 2023 glasoval za imenovanje poslovneža Tomaža Subotiča v svet Splošne bolnišnice Celje in svet Psihiatrične klinike Ljubljana.
KPK je izdala osnutek ugotovitev v zadevi Karigador, so potrdili za STA. Kot je za STA povedal odvetnik Stojan Zdolšek, komisija premierju Robertu Golobu očita, da se je "znašel v okoliščinah, ki lahko predstavljajo konflikt interesov". Menijo, da se je Golob v tem znašel z glasovanjem za imenovanje Tomaža Subotiča v sveta dveh bolnišnic.
Golob je na dveh sejah vlade septembra 2022 in junija 2023 glasoval za imenovanje poslovneža Tomaža Subotiča v svet Splošne bolnišnice Celje in svet Psihiatrične klinike Ljubljana. Kot je takrat poročal POP TV, je Golob s partnerko Tino Gaber večkrat dopustoval v hiši poslovneža in člana Svobode Tomaža Subotiča.
"Mislim, da njun osebni odnos ni take narave, da bi lahko kakorkoli vplival na objektivnost in transparentnost imenovanja članov zavodov obeh bolnišnic," je danes poudaril Zdolšek.
Premier ni sodeloval pri predlaganju kandidatov oziroma list kandidatov
Dodal je, da je ta postopek potekal prek javnega razpisa. Poleg tega premier ni sodeloval pri predlaganju kandidatov oziroma list kandidatov, o katerih so potem glasovali na vladi. Zdolšek je še navedel, da je bil Subotič že pred tem imenovanjem v svetu zavoda Splošne bolnišnice Celje. "Tudi, če premier ne bi glasoval, bi bil rezultat identičen," je povedal.
Namestnica predsednika KPK Tina Divjak v današnji izjavi za javnost vsebine osnutka ni komentirala. Je pa na načelni ravni pojasnila, da gre pri nasprotju interesov za to, da oseba z nekim uradnim dejanjem, na primer z glasovanjem, sebi ali komu od bližnjih, od ljudi, s katerimi ima osebne, poslovne ali politične stike, pridobi neko premoženjsko ali nepremoženjsko korist. To so tako imenovane okoliščine nasprotja interesov.
Po njenih besedah je zakon glede nasprotja interesov jasen - vedno, ko je oseba v položaju, ko bi lahko zasebni interes prevladal, bi se morala izločiti, ne glede na to, kakšen je končen rezultat glasovanja.
KPK postopek uvedla na podlagi fotografij dopisovanja posameznikov
Pri nasprotju interesov lahko komisija sicer vodi dva različna postopka - možen je prekrškovni postopek z izdajo glob, drugi pa ugotovitveni postopek, kjer KPK izda ugotovitve. "Te ugotovitve same po sebi nimajo neposredne sankcije, je pa seveda odvisno od integritete obravnavane osebe oziroma od kršitelja, da ustrezno reagira na ugotovljeno kršitev oziroma od javnosti, ki lahko v teh primerih izrazi svoja pričakovanja do pravilnega ravnanja," je dejala Divjak. Kaj bo KPK storila, še ni mogla napovedati.
Zdolška moti, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) postopek uvedla na podlagi fotografij dopisovanja posameznikov. Po oceni Zdolška gre za kršitev 37. člena ustave, ki jamči varstvo tajnosti pisem in drugih občil. Določa tudi, da lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstva in nedotakljivost človekove zasebnosti. To je mogoče, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.
Zdolšek je od KPK zahteval, da se dopisovanja izločijo iz primera, prav tako je zahteval izločitev članov senata. KPK je omenjeno zavrnil, je povedal.
Slednje je danes v izjavi za medije potrdila tudi Divjak. Kot je pojasnila, sicer zakon o upravnem postopku v nasprotju z zakonom o kazenskem postopku nima členov o izločitvi dokazov ali pa o nezakonitih dokazih, ima samo člen o presoji vrednosti dokazov. "Zato mi ne moremo postopati tako kot sodišče, ki neposredno s sklepom zavrne predlagano izločitev in se potem lahko recimo obdolženec na to pritoži," je ponazorila. KPK je torej v osnutku zgolj navedla, da se ne strinja z navedbami o nezakonito pridobljenih dokazih in nanizala razloge za to.
To bodo ponovili tudi v končnih ugotovitvah, če bo do njih prišlo. Končne ugotovitve lahko nato Golob izpodbija upravnem sodišču, v tem primeru pa bo "na sodišču, da poda končno odločitev", je nadaljnje postopke navedla Divjak.
Zdolšek je za STA napovedal tudi, da bo na osnutek ugotovitev v primeru Karigador odgovoril v sedmih delovnih dneh.
Na KPK sprejeli in odpremili tudi drugi osnutek ugotovitev v zadevi Bobnar
Na KPK so danes potrdili tudi poročanje N1, da so sprejeli in danes odpremili tudi drugi osnutek ugotovitev v zadevi Bobnar. Odvetnik Zdolšek je povedal, da ga še ni prejel. Gre za postopek, ki ga komisija zoper Goloba vodi zaradi očitkov nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar o nedovoljenih pritiskih na policijo.
Zdolšek je pri tem dejal, da so se glede prvega osnutka v tej zadevi že izjasnili, pri čemer so opozorili na kršitve postopka, temeljnih pravic, dejansko stanje in materialno stanje. KPK ni zavrnila njihovih pojasnil, ampak je ponovno odprla postopek, saj je začela s posameznimi preiskovalnimi dejanji.
Divjak je v današnji izjavi potrdila, da so "v določenem delu sledili navedbam obravnavane osebe oziroma pooblaščenca, izvedli neke dodatne dokaze" in zato izdali še drugi osnutek, kot veleva postopek v vseh primerih, ko se izvedejo nova dejstva, novi dokazi. Obravnavana oseba ima tudi ob drugem osnutku znova pravico do izjasnitve.
Predsednik vlade Robert Golob je ob robu seje DZ medijem v zvezi z osnutkom ugotovitev KPK danes dejal, da "ne more komentirati nečesa, česar ni videl". Seznanjen je, da gre za zadevo Karigador, "kar je nekaj popolnoma drugačnega od zadeve Bobnar". Medije je v zvezi s pojasnili preusmeril k odvetniku in dodal, da bo sam zadevo komentiral, ko se bo s primerom podrobno seznanil.
