Robert Golob
Petek, 3. 10. 2025, 7.03
2 tedna
Šepec: Tožilstvo nima dokazov, KPK brez resnih pristojnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,75
V isti zadevi poteka tudi postopek pred Komisijo za preprečevanje korupcije. Šepec je ob tem poudaril: "KPK v bistvu ni sodišče." Dodal je, da ima komisija le omejena pooblastila. "KPK nima nikakršnih resnih pristojnosti, da bi karkoli naredila, razen da izda prekrškovno odločbo, torej neko denarno sankcijo, ki pa spet nima nobenih resnih posledic," je dejal.
V sinočnjih Odmevih na RTV Slovenija je dr. Miha Šepec s katedre za kazensko pravo Pravne fakultete UM poudaril, da zahteva za sodno preiskavo v primeru prijave Tatjane Bobnar zoper premierja Roberta Goloba še ne pomeni, da tožilstvo razpolaga z dokazi za obtožnico. "Gre za fazo postopka, ki je namenjena preverjanju obstoječih navedb in zbiranju dodatnih dokazov," je pojasnil. Ob tem je opozoril tudi na ločen postopek pred KPK. "KPK v bistvu ni sodišče," je dejal in dodal, da komisija nima nikakršnih resnih pristojnosti, le omejena pooblastila – lahko izreče zgolj prekrškovno odločbo oziroma denarno sankcijo. Izjavo je v oddaji podal tudi Golobov odvetnik Stojan Zdolšek.
Zdolšek je v izjavi v Odmevih povedal, da pričakuje, da bo sodišče zahtevo za preiskavo zavrnilo. "Pričakujem, da je neutemeljena, ker niti teoretično ne morejo biti podani znaki kaznivega dejanja. Ker niso elementi kaznivega dejanja, pričakujem, da bo sodišče to zahtevo zavrnilo in da ne bo uvedlo sodne preiskave. V nasprotnem primeru bom vložil pritožbo na zunajobravnavni senat," je poudaril.
Tožilstvo je imelo sicer poleg sodne preiskave na voljo še vložitev obtožnice ali zavrženje ovadbe. "Sklepam tudi, da je tožilstvo bilo v dvomih, ker je tako dolgo odločalo o tem, ali vložiti preiskavo ali ne, in se je pač odločilo, da prepusti odločitev sodišču," je povedal.
Šepec: Tožilstvo v dvomih, neposredne obtožnice ni vložilo
Gost v oddaji dr. Miha Šepec je pojasnil, da se tožilstvo za sodno preiskavo odloči takrat, ko nima dovolj dokazov za neposredno obtožnico. Poudaril je, da gre za fazo postopka, namenjeno preverjanju obstoječih navedb in zbiranju dodatnih dokazov. Kot je dodal, mora preiskovalni sodnik najprej preučiti zahtevo; če oceni, da je utemeljena, se strinja s tožilcem in preiskava se začne. Možna je tudi pritožba na zunajobravnavni senat, na kar je spomnil že Golobov odvetnik. Če pa sodnik presodi, da je ovadba neutemeljena, lahko tožilec zahteva presojo zunajobravnavnega senata, kjer nato trije sodniki odločajo, ali je zadeva zrela za preiskavo.
Dr. Miha Šepec je v Odmevih poudaril, da je sodna preiskava faza postopka, namenjena preverjanju navedb in zbiranju dokazov, ter da sama po sebi nima pravnih posledic za premierja.
Ob tem je Šepec opozoril, da uvedba sodne preiskave za premierja Goloba sama po sebi nima pravnih posledic, in dodal, da bi se posledice lahko pokazale predvsem na političnem področju, denimo v obliki interpelacije ali pa če bi državni zbor na ustavno sodišče vložil presojo nezakonitosti njegovega ravnanja. Spomnil je, da do pravnomočne sodbe vsakdo velja za nedolžnega.
Povedal je tudi, da je ta faza postopka zaprta za javnost: "Tajna je ponavadi zato, da se ne bi uničilo ime nekoga, še preden imamo kakšne resne dokaze in sume, da je storil kaj kaznivega. Je pa res, da če gre za predsednika vlade, mediji poročajo o tem, če kaj izvejo."
Pojasnil je še, da je tožilstvo očitno v dvomih, saj bi v primeru trdne dokazne podlage že vložilo neposredno obtožnico. Ker tega ni storilo, želi s preiskavo preveriti obstoječe navedbe in pridobiti dodatne dokaze.
Šepec: KPK nima resnih pristojnosti
V isti zadevi poteka tudi postopek pred Komisijo za preprečevanje korupcije. Šepec je ob tem poudaril: "KPK v bistvu ni sodišče." Dodal je, da ima komisija le omejena pooblastila. "KPK nima nikakršnih resnih pristojnosti, da bi karkoli naredila, razen da izda prekrškovno odločbo, torej neko denarno sankcijo, ki pa spet nima nobenih resnih posledic," je dejal. Po njegovih besedah bi to pomenilo, da tudi v primeru ugotovljene kršitve zakona o integriteti premierju ne bi bilo treba odstopiti, če tega sam ne bi želel. "Nobenih političnih posledic ne za premierja ne za poslance," je sklenil.
