Robert Golob
Torek, 30. 9. 2025, 4.00
7 ur, 9 minut
Intervju
Golob: Civilna obramba ima ključno vlogo pri odpornosti družbe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Premier je poudaril, da so tehnologije dvojne rabe priložnost za povezovanje slovenske industrije, znanosti in obrambnega sistema, kar krepi odpornost države in hkrati prinaša razvojne koristi.
"Ko so Slovenijo v zadnjih letih prizadele največje naravne katastrofe, smo kot skupnost doživeli pretres, ki pa je razkril tudi nekaj izjemno dragocenega: koliko moči in srčnosti je v tem narodu," je za naš medij ob dnevu civilne obrambe povedal predsednik vlade dr. Robert Golob. Ob letošnjem dnevu civilne obrambe je v Kongresnem centru Brdo potekala slovesnost z naslovom Civilna obramba krepi odpornost. Ob tej priložnosti smo s predsednikom vlade opravili intervju, v katerem je med drugim spregovoril o naravnih nesrečah, vlogi civilne obrambe in vlaganjih v prihodnost.
Kako se civilna obramba vključuje v krepitev odpornosti družbe?
Ko so Slovenijo v zadnjih letih prizadele največje naravne katastrofe, najprej požar na Krasu, nato še katastrofalne poplave, smo kot skupnost doživeli pretres, ki pa je razkril tudi nekaj izjemno dragocenega: koliko moči in srčnosti je v tem narodu. In kako ključni sta bili sinergija in prepletenost vseh struktur civilne zaščite in civilne obrambe, uniformiranih poklicev in prostovoljcev.
Takrat smo zelo jasno videli, da obramba danes ni več zgolj stvar vojske ali uniforme. Je stvar sodelovanja. Med državo, lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in vsakim od nas. In prav zato je bila odločitev, da okrepimo civilno obrambo kot sestavni del naše obrambne strategije, logična in nujna. Da torej ob vojaški dimenziji zgradimo tudi celovit sistem civilne odpornosti.
Katastrofalne poplave so razkrile ranljivost sistema, hkrati pa pokazale, kako pomembno je vlagati v pravo opremo in v sistemsko vzdrževanje vodotokov.
Na ministrstvu za obrambo so ta premik že naredili: vzpostavili so strukture, ki niso zgolj teoretične. Preverjene so bile na vaji Odpornost 2024 in ta vaja je dokazala, da Slovenija danes svojo obrambo gradi na širšem konceptu, ne več samo na orožju, ampak na odpornosti celotne civilne družbe, ki vključuje prav vsakega posameznika.
Kako ocenjujete napredek Slovenije na področju odpornosti v zadnjih letih, tudi ob izkušnjah s požari in poplavami?
Vlada se je na obe naravni nesreči odzvala hitro in odločno. Sprejeli smo odločitve, ki so bile v preteklosti predolgo odlagane. Primer za to je požar na Krasu: takrat smo vsi občudovali neizmerno predanost gasilcev in prostovoljcev, ki so prišli z vseh koncev Slovenije. Ta mobilizacija ljudi je bila nekaj, kar redko vidimo, resničen izraz solidarnosti in srčnosti. A obenem se je pokazalo, da samo srce ni dovolj, če nimaš ustrezne tehnike. Naši pogumni fantje in pogumna dekleta niso uspeli požara v celoti zamejiti.
Zato smo šli nemudoma v nakup namenskih letal za gašenje. In že leto kasneje, ko je zagorelo znova, je bil požar hitro omejen in pogašen. Prav zaradi teh novih zmogljivosti. Ta odločitev se je izkazala za pravilno. Investiranje v ustrezno opremo je tisto, kar zagotovo pomaga pri tem, da smo kot družba odpornejši na naravne nesreče.
Podobno velja za izkušnje po poplavah. Zavedamo se, da je področje vodne infrastrukture desetletja ostajalo ob strani. Danes pa vemo, da brez sistemskega vzdrževanja vodotokov in protipoplavnih ukrepov ni resnične odpornosti, zato je treba predvsem vzdrževanje vodotokov povsem na novo načrtovati in osmisliti. Zato smo začeli načrtovati spremembe z vizijo in odgovornostjo do prihodnjih generacij.
Veliko ste govorili o inovacijah in znanju kot temelju razvoja. Kako po vašem ravno znanje, raziskave in nove tehnologije prispevajo k večji odpornosti Slovenije v prihodnje?
Od prvega dne tega mandata stavimo na znanje. Verjamemo, da lahko majhna, odprta družba in gospodarstvo, kot sta v Sloveniji, v svetu uspeta izključno na podlagi znanja, ustvarjalnosti naših ljudi, raziskav in tehnologij. In to velja tudi za odpornost.
Slovenska podjetja so tehnološko v svetovni špici. Imamo znanje, imamo inovacije. Pogosto pa zmanjka povezave do kapitala ali prave podpore, da te rešitve preidejo v prakso. Zato kot vlada krepimo ta most med znanjem in njegovo uporabo, da bomo kot družba ne le napredni, ampak tudi odpornejši na vse, kar nas čaka.
Izziv pa ostaja: kako to znanje prevesti v konkretne produkte, ki jih lahko ponudimo kjerkoli na svetu? Zato vlagamo v povezovanje raziskav z inovacijami, gospodarstvom in, kar je ključno, tudi z ustreznimi kapitalskimi strukturami. To ni pomembno samo za odpornost Slovenije, temveč tudi za prispevek naše družbe k odpornejši Evropi in svetu. In kar je ravno tako bistveno: tako ustvarjamo nova, kakovostna in dobro plačana delovna mesta v Sloveniji.
Večkrat ste že izpostavili pomen tehnologij dvojne rabe od obrambe do zdravstva, energetike, logistike. Kako vidite vlogo slovenske industrije znanosti pri razvoju teh rešitev in pri krepitvi odpornosti države?
Pametna naložba ni v orožje, še najmanj pa v nakup orožja, ki ga proizvajajo drugi. Pametna naložba je vlaganje v lastno znanje, v svojo družbo. V zdravstvo, logistiko, energetiko, ker lahko samo povezana in vključujoča družba učinkovito odgovarja na zunanje nevarnosti.
Investiranje v ustrezno opremo je tisto, kar zagotovo pomaga pri tem, da smo kot družba odpornejši na naravne nesreče.
Zato imajo tehnologije dvojne rabe tako ključno vlogo. Uporabne so tako v vsakdanjem življenju kot v kriznih razmerah. In ravno tukaj imata slovenska znanost in industrija izjemen potencial: da razvijamo rešitve, ki so hkrati civilne in obrambne, domače in globalno konkurenčne.
Višina izdatkov med dvema in petimi odstotki BDP vsaki državi ponuja priložnost, da razvije svoj pristop, kako bo krepila odpornost, obrambno sposobnost in varnost ter razvijala svojo industrijo in krepila gospodarstvo. Mi bomo naredili prav to: razvijamo tehnologijo dvojne rabe, kar krepi tako odpornost kot našo industrijsko suverenost.
